¹ Dolžni pa smo mi, kteri smo močni, slabosti slabih nositi in ne samim sebi po godu delati.

² Kajti vsak vas naj dela bližnjemu po godu na dobro za zbujanje pobožnosti.

³ Kajti tudi Kristus ni sebi po godu storil, nego kakor je pisano: "Ogovori tistih, kteri so tebe ogovarjali, padli so na me."

⁴ Ker karkoli se je poprej napisalo, napisalo se je za naš nauk, da s potrpljivostjo in s tolažbo pisem up imamo.

⁵ A Bog potrpljivosti in tolažbe naj vam da ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu,

⁶ Da enodušno z enimi usti slavite Boga in očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa.

⁷ Za to sprejemljite eden drugega, kakor je tudi Kristus sprejel nas na slavo Božjo.

⁸ Pravim namreč, da je Jezus Kristus sluga postal obreze za voljo resnice Božje, da bi potrdil obljube očetov.

⁹ Pogani naj pa za voljo usmiljenja Boga poslavé, kakor je pisano: "Za to te bom spoznaval med pogani, in imenu tvojemu prepeval."

¹⁰ In zopet pravi: "Oveselite se, pogani, z njegovim ljudstvom."

¹¹ In zopet: "Hvalite Gospoda vsi pogani in pohvalite ga vsa ljudstva."

¹² In zopet Izaija pravi: "Bode korenina Jesejeva in kteri bo vstal gospodovat nad pogani; v njega bodo upali pogani."

¹³ Bog upanja pa naj vas napolni vsake radosti in mira v verovanji, da bi imeli obilnost v upanji, v moči duha svetega.

¹⁴ A prepričan sem, bratje moji, tudi sam jaz za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, mogoči tudi eden drugega svariti.

¹⁵ Pa sem vam drzneje napisal, bratje, deloma, da vas zopet opomenem, po milosti, ktero mi je Bog dal.

¹⁶ Da bom služabnik Jezusa Kristusa med pogani, opravljajoč sveto službo evangelja Božjega, da postane prinesek poganov prijeten, posvečen v duhu svetem.

¹⁷ Imam torej hvalo v Kristusu Jezusu gledé Boga.

¹⁸ Kajti ne bom se predrznil govoriti kaj, kar ni napravil Kristus po meni, za poslušnost poganov, z besedo in dejanjem,

¹⁹ V moči znamenj in čudežev, v moči duha Božjega tako, da sem od Jeruzalema in po okolici tja do Ilirika izpolnil evangelj Kristusov,

²⁰ Tako namreč prizadevajoč si, da se oznanja evangelj ne, kjer se je imenoval Kristus, da bi na tujej podlagi ne zidal,

²¹ Nego kakor je pisano: "Kterim se ni oznanilo za njega, videli bodo, in kteri niso slišali, razumeli bodo."

²² To me je tudi naj bolje oviralo, da nisem prišel k vam.

²³ Sedaj pa nič več mesta ne imajoč v teh zemljah, a imajoč željo priti k vam od več let,

²⁴ Kedar pojdem na Španjsko, pridem k vam, ker upam tam tudi potujoč videti vas in da me boste vsi spremili tja, ko se vas poprej nekoliko navoljim.

²⁵ Sedaj pa potujem v Jeruzalem služit svetim.

²⁶ Kajti Macedonija in Ahaja sta sklenili nekakošen sklad storiti za uboge onih svetih, kteri so v Jeruzalemu.

²⁷ Sklenili sta, tudi dolžni sta jim; kajti če so deležniki postali njih duhovnih stvari pogani, dolžni so tudi v telesnih stvareh postreči jim.

²⁸ To torej končavši in zapečativši jim ta sad, odpotoval bom preko vas na Španjsko.

²⁹ A vem, kedar pridem k vam, da bom prišel v polnem blagoslovu evangelja Kristusovega.

³⁰ Prosim pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni duha, da mi pomorete v molitvah za me k Bogu;

³¹ Da se rešim tistih, kteri ne verujejo v Judeji, in da moja služba za Jeruzalem prijetna postane svetim;

³² Da v radosti pridem k vam po volji Božjej in si skupej z vami odpočijem.

³³ A Bog mira bodi z vsemi vami! Amen.