¹ Opominjam vas torej, bratje, po usmiljenji Božjem, da podaste telesa svoja za žrtvo živo, sveto, prijetno Bogu, pametno službo svojo.

² In ne ravnajte se poleg veka tega, nego premenjujte se z obnavljanjem uma svojega, da izkusite ktera je volja Božja dobra in prijetna in popolna.

³ Kajti pravim po milosti, ktera mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi bolje, nego je treba misliti, nego naj misli pametno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere.

⁴ Kajti kakor imamo v enem telesu mnoge ude, a vsi udje nimajo ravno tistega opravka,

⁵ Tako smo mnogi eno telo v Kristusu, a po eden smo eden drugega udje.

⁶ Imamo pa darove po milosti, ktera nam je dana, razne: bodi si preroštvo, poleg razmere vere;

⁷ Bodi si službo, v službi; bodi si kdor uči, v učenji,

⁸ Bodi si kdor opominja, v opominjanji; kdor podeljuje, v priprostosti; kdor je nad kaj postavljen, v skrbljivosti; kdor se usmiljuje, v veselji.

⁹ Ljubezen bodi nehinavska, odurjajte hudo, držite se dobrega.

¹⁰ Z bratovsko ljubeznijo eden drugega srčno ljubite, s častjo eden drugega premagujte;

¹¹ V opravku ne bodite leni, v duhu bodite vroči, Gospodu služite;

¹² V upanji se veselite, v stiski bodite strpljivi, v molitvi stanovitni;

¹³ Potreb svetih se udeležujte, gostoljubnost iščite;

¹⁴ Blagoslavljajte tiste, kteri vas preganjajo, blagoslavljajte, a ne preklinjajte;

¹⁵ Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi;

¹⁶ Bodite ene misli med seboj, ne mislite na visoke stvari, nego z nizkimi se zlagajte; ne bodite razumni sami v sebi.

¹⁷ Nikomur hudega za hudo ne vračajte. Premišljujte to, kar bi bilo dobro pričo vseh ljudî.

¹⁸ Če je mogoče, kolikor je v vašej moči, imejte mir z vsemi ljudmi.

¹⁹ Ne maščujte se sami, ljubljeni, nego dajte mesto jezi, kajti pisano je: "Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod."

²⁰ Če je torej lačen tvoj sovražnik, siti ga, če je žejen! poji ga, kajti to delajoč kopičil mu boš žarjavo oglje na glavo.

²¹ Ne daj se hudemu premagati, nego premagaj v dobrem hudo.