¹ Pavel, apostol Kristusa Jezusa po volji Božji za obljubo življenja, ki je v Kristusu Jezusu,

² Timoteju, ljubljenemu otroku svojemu: Milost, usmiljenje, mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, Gospoda našega!

³ Hvaležen sem Bogu, ki mu služim od pradedov svojih s čisto vestjo, kakor te imam neprestano v spominu v molitvah svojih ter po noči in po dne,

⁴ spominjajoč se solz tvojih, hrepenim videti te, da se napolnim veselja;

⁵ ker imam v mislih nelicemersko vero tvojo, ki je bivala najprej v babici tvoji Loidi in materi tvoji Evniki, preverjen sem pa, da je tudi v tebi.

⁶ Zategadelj te spominjam, da razpihaš milosti dar Božji, ki je v tebi po pokladanju rok mojih.

⁷ Kajti Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in samostrahovanja.

⁸ Ne sramuj se torej pričevanja Gospoda našega, ne mene, jetnika njegovega, temuč udeleži se trpljenja za evangelij po moči Boga,

⁹ ki nas je rešil in poklical s svetim poklicem, ne po delih naših, ampak po lastnem sklepu in milosti svoji, ki nam je bila dana v Kristusu Jezusu pred večnimi časi,

¹⁰ a sedaj je bila razodeta po prihodu Rešitelja našega Kristusa Jezusa, ki je uničil smrt in na svetlo privedel življenje in neminljivost po evangeliju,

¹¹ za katerega sem bil jaz postavljen za glasnika in apostola in učitelja poganov.

¹² Zategadelj tudi to trpim, toda ni me sram; vem namreč, komu sem veroval, in preverjen sem, da je zmožen hraniti, kar sem mu izročil, za tisti dan.

¹³ Drži se vzora zdravih besed, ki si jih slišal od mene, v veri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu.

¹⁴ Dobri zaklad, ki ti je bil izročen, hrani po svetem Duhu, ki prebiva v nas.

¹⁵ To veš, da so se odvrnili od mene vsi v Aziji, med katerimi sta Figel in Hermogen.

¹⁶ Usmiljenje daj Gospod hiši Oneziforjevi, ker me je mnogokrat poživil in se ni sramoval spon mojih,

¹⁷ temuč me je, ko je bil v Rimu, z gorečnostjo iskal in našel

¹⁸ (Gospod mu daj, da najde usmiljenje pri Gospodu tisti dan); in koliko je služboval v Efezu, sam najbolje veš.