¹ Pavel, hlapec Božji, apostol pa Jezusa Kristusa, po veri izvoljencev Božjih in spoznanju resnice, ki vodi k pobožnosti,

² na podlagi upanja večnega življenja, ki ga je obljubil pred večnimi časi Bog, ki nikoli ne laže,

³ a ob svojem času je razodel besedo svojo v oznanilu, ki mi je bilo poverjeno po povelju Rešitelja našega, Boga,

⁴ Titu, pravemu otroku svojemu po naši skupni veri: Milost in mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, Zveličarja našega!

⁵ Zato sem te pustil na Kreti, da urediš, kar je še pomanjkljivega, in nastaviš po mestih starejšine, kakor sem ti ukazal:

⁶ če je kdo brez oponosa, ene žene mož, ima verne otroke, ki niso na glasu razuzdanosti ali nepokorni.

⁷ Škof namreč mora biti brez oponosa, kakor oskrbnik Božji; ne samovšečen, ne nagle jeze, ne pijanec, ne pretepač, ne grdega dobička željen;

⁸ ampak gostoljuben, dobrega prijatelj, zmeren, pravičen, svet, zdržljiv,

⁹ držeč se zveste besede, ki je v soglasju z naukom, da bode zmožen opominjati v zdravem uku in prepričevati nasprotno govoreče.

¹⁰ Kajti mnogo jih je upornih, blebetačev in sleparjev, zlasti iz obreze,

¹¹ ki jim je treba usta zamašiti; kateri cele hiše narobe obračajo, učeč, česar ne bi smeli, za grd dobiček.

¹² Rekel je nekdo izmed njih, njih lastni prorok: Krečani so vedno lažniki, grde zveri, leni trebuhi.

¹³ To izpričevalo je resnično. Zato jih ostro svari, da bodo zdravi v veri,

¹⁴ ne poslušajoč basni judovskih in ukazov ljudi, ki se obračajo od resnice.

¹⁵ Vse je čisto čistim; oskrunjenim pa in nevernim ni nič čisto, temuč oskrunjena sta njih um in njih vest.

¹⁶ Proglašajo, da poznajo Boga, v delih pa ga zatajujejo, ker so ostudni in nepokorni in za vsako dobro delo nesposobni.