¹ Ti pa govori, kar se spodobi zdravemu nauku.

² Starci da naj bodo trezni, resnobni, zmerni, zdravi v veri, ljubezni, stanovitnosti;

³ starke enako, da so v vedenju, kakor se svetim spodobi, ne obrekljive, ne mnogopitju vdane, dobrega učiteljice,

⁴ da napeljavajo k redu mlajše žene, naj ljubijo može in otroke svoje

⁵ in naj bodo zmerne, čiste, pridne gospodinje, dobrotljive, pokorne svojim možem, da se ne preklinja Božja beseda.

⁶ Mlajše može istotako opominjaj, da naj bodo zmerni;

⁷ stavi sebe v vseh rečeh za zgled dobrih del, v uku tvojem naj se kaže čistost, dostojnost,

⁸ zdrava beseda, ki se ne more zavreči, da se nasprotnik osramoti, ker nima kaj slabega reči o nas.

⁹ Hlapce opominjaj, naj bodo pokorni svojim gospodarjem, v vsem jim pogodu, naj ne ugovarjajo,

¹⁰ ničesar ne izmikajo, ampak kažejo v vsem največjo zvestobo, da tako lepšajo nauk Rešitelja našega Boga v vsem.

¹¹ Kajti prikazala se je milost Božja zveličalna vsem ljudem,

¹² učeč nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter živimo zmerno in pravično in pobožno v sedanjem svetu,

¹³ čakajoč blaženega upanja in prikazni slave velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa,

¹⁴ ki je dal samega sebe za nas, da bi nas rešil sleherne nepostavnosti in očistil sebi za lastno ljudstvo, goreče za vsa dobra dela.

¹⁵ To govóri in opominjaj in svari z vsem poudarkom. Nihče naj te ne zaničuje!