¹ Rotim te torej pred Bogom in Kristusom Jezusom, ki bo sodil žive in mrtve, in pri prihodu njegovem in kraljestvu njegovem:

² Oznanjaj besedo, ne odnehaj o priliki, nepriliki; prepričuj, kaznuj, opominjaj z vso potrpežljivostjo in s poučevanjem.

³ Kajti pride čas, ko ne bodo prenašali zdravega nauka, temuč po lastnem poželenju si kopičili učitelje, po tem, kakor jih ušesa srbe;

⁴ in od resnice bodo odvračali ušesa in se obračali k basnim.

⁵ Ti pa bodi trezen v vsem, trpi nadloge, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj službo svojo.

⁶ Kajti jaz bom skoraj žrtvovan, in ločitve moje čas je blizu.

⁷ Bojeval sem dobri boj, dokončal tek, ohranil vero;

⁸ že mi je pripravljen pravičnosti venec, ki mi ga podeli Gospod tisti dan, pravični sodnik; a ne samo meni, ampak tudi vsem, ki so ljubili prihod njegov.

⁹ Prizadeni si, da prideš skoraj k meni;

¹⁰ zakaj Dema me je zapustil, iz ljubezni do tega sveta, in je potoval v Solun, Krescent v Galacijo, Tit v Dalmacijo.

¹¹ Lukež je sam pri meni. Marka vzemi in pripelji s seboj, kajti koristen mi je za službo.

¹² Tihika pa sem poslal v Efez.

¹³ Plašč, ki sem ga pustil v Troadi pri Karpu, prinesi s seboj, kadar prideš, in knjige, zlasti pergamente.

¹⁴ Aleksander kovač mi je storil mnogo hudega; Gospod mu povrne po delih njegovih.

¹⁵ Njega se tudi ti pazi; kajti silno je nasprotoval besedam našim.

¹⁶ O prvem zagovarjanju mojem mi ni bilo nikogar na strani, ampak vsi so me zapustili: naj se jim ne všteva!

¹⁷ Gospod pa mi je bil na pomoč in me je ojačil, da se po meni slavno dovrši oznanjevanje in ga čujejo vsi pogani; in otet sem bil levu iz žrela.

¹⁸ Gospod me otme vsakega hudega dela in reši v kraljestvo svoje nebeško. Njemu slava na vekov veke! Amen.

¹⁹ Pozdravi Prisko in Akvila in Oneziforjevo hišo.

²⁰ Erast je ostal v Korintu, Trofima pa sem pustil bolnega v Miletu.

²¹ Prizadeni si, da prideš pred zimo. Pozdravljajo te Evbul in Pudent in Lin in Klavdija in bratje vsi.

²² Gospod bodi z duhom tvojim! Milost z vami!