¹ A ko je torej kako opominjanje v Kristusu, ako kaka tolažba ljubezni, ako kaka sodeležnost Duha, ako kako usmiljenje in milovanje;

² Napolnite mi veselje, da ste zložni, imajoč isto ljubezen, ene duše, enih misli;

³ Nič iz prepirljivosti ali ničemurnosti, nego po ponižnosti drug druzega više stavite od sebe.

⁴ Ne glejte vsak na svoje, nego vsak tudi na to, kar je druzega.

⁵ To mišljenje namreč bodi v vas, katero tudi v Kristusu Jezusu,

⁶ Kateri, dasì v podobi Božji, vendar ni smatral za rop biti Bogu enak;

⁷ Nego samega sebe je izpraznil, vzel je nase podobo hlapčevo, postal človeku enak; in po obličji je bil najden za človeka;

⁸ Ponižal se je postavši pokoren do smrti, smrti pa na križi.

⁹ Za to je tudi Bog povišal ga in podelil mu ime nad vsa imena;

¹⁰ Da se naj v imenu Jezusovem pripogiblje vsako koleno nebeščanov in Zemljanov in podzemljanov,

¹¹ In vsak jezik spoznava, da je Jezus Kristus Gospod v slavo Boga očeta.

¹² Za to, ljubljeni moji, kakor ste bili vsegdar poslušni, ne samo v pričujočnosti moji, nego sedaj mnogo bolj v nepričujočnosti moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje.

¹³ Kajti Bog je, ki deluje v vas voljo in delovanje, kakor ga volja.

¹⁴ Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja,

¹⁵ Da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža, sredi rodú sključenega in spačenega, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu,

¹⁶ Držeč se besede življenja, na slavo meni za dan Kristusov, da nisem zastonj tekal in trudil se zastonj.

¹⁷ Ali če se tudi darujem nad daritvijo in službo vere vaše, veselim se in vkup veselim z vami vsemi;

¹⁸ Enako pa veselite se tudi vi in vkup veselite z menoj.

¹⁹ Upam pa v Gospodu Jezusu, da vam skoraj pošljem Timoteja, da bodem tudi jaz mirnega srca, ko zvem, kako je pri vas.

²⁰ Nikogar namreč nimam enakodušnega, kateri bode pošteno skrbel, kako je pri vas;

²¹ Kajti vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa;

²² Preskušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za evangelj.

²³ Tega torej upam poslati, ko izprevidim, kako je z menoj, precej.

²⁴ Upam pa v Gospodu, da tudi sam skoraj pridem.

²⁵ Potrebno se mi je pa zdelo poslati k vam Epafrodita, brata in sodelalca in sovojaka mojega, ter poslanca vašega in služabnika potrebe moje;

²⁶ Kajti hrepenel je po vas vseh in trepetal, ker ste slišali, da je zbolel.

²⁷ Kajti zbolel je bil blizu smrti; ali Bog se ga je usmilil, a ne njega samo, nego tudi mene, da bi ne imel težave čez težavo.

²⁸ Hitreje torej sem ga poslal, da ga vidite zopet ter se veselite, in jaz bodem menj žalosten.

²⁹ Sprejmite ga torej v Gospodu z vsem veseljem, in take imejte v čisli;

³⁰ Kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, v nemar pustivši življenje, da bi dopolnil pogrešek službovanja vašega proti meni.