¹ Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala.

² In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič.

³ In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi.

⁴ Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva;¹ ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena,

1. nevoščljiva…: ali, prenagljena.

⁵ se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega;

⁶ ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici;¹

1. v resnici: ali, z resnico.

⁷ prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari.

⁸ Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala;¹ če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč.

1. prenehala: gr. izginila proč.

⁹ Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma.

¹⁰ Toda ko pride to, kar je popolno, takrat bo to, kar je deloma, odpravljeno.¹

1. odpravljeno: gr. izginilo proč.

¹¹ Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil¹ kakor otrok. Toda ko sem postal mož, sem² otročje stvari dal stran.

1. mislil: ali, razmišljal.
2. sem…: gr. so otročje stvari izginile proč.

¹² § Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno;¹ toda takrat iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda takrat bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan.

1. temno: gr. v uganki.

¹³ In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.