¹ Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite;

² po katerem ste tudi rešeni, če obdržite¹ v spominu, kar² sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali.

1. obdržite…: ali, trdno držite.
2. kar: gr. s kakšnim govorom.

³ Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma;

⁴ in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma;

⁵ in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri.

⁶ Potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali.

⁷ Nató ga je videl Jakob, potem vsi apostoli.

⁸ In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen¹ izven pravšnjega časa.

1. rojen…: ali, nedonošen.

⁹ Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev.

¹⁰ Toda po Božji milosti sem, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni. Vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj.

¹¹ Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali.

¹² Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih?

¹³ Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen.

¹⁴ Če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna.

¹⁵ Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; ki ga ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo.

¹⁶ Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen.

¹⁷ Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih.

¹⁸ Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

¹⁹ Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni.

²⁰ Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali.

²¹ Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

²² Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni.

²³ Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.

²⁴ Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč.

²⁵ Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala.

²⁶ Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt.

²⁷ Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet.

²⁸ In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem.

²⁹ Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve?

³⁰ In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti?

³¹ Pri svojem¹ veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: »Vsak dan umiram.«

1. svojem: nekateri berejo, našem.

³² Če sem se¹ v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.

1. se…: ali, v Efezu govoril po običaju ljudi.

³³ § Ne bodite zavedeni. Zli pogovori pokvarijo dobre manire.

³⁴ Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja. To vam govorim v vašo sramoto.

³⁵ ¶ Toda nekateri ljudje bodo rekli: »Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?«

³⁶ Ti bedak, to kar ti seješ, ne oživi, razen če ne umre.

³⁷ In to, kar ti seješ, ne seješ tega telesa, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno;

³⁸ toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo.

³⁹ Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic.

⁴⁰ Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga.

⁴¹ Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi.

⁴² Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti.

⁴³ Sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo. Sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči.

⁴⁴ § Sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo.

⁴⁵ In tako je pisano: ›Prvi človek Adam je postal živa duša;‹ zadnji Adam je postal oživljajoč duh.

⁴⁶ Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno.

⁴⁷ Prvi človek je iz tal,¹ zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes.

1. [1 Mz 2,7]

⁴⁸ Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski; in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški.

⁴⁹ In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo.

⁵⁰ Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja.

⁵¹ Glejte, pokažem vam skrivnost: ›Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni,¹

1. [1 Kor 15,53]

⁵² v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti,¹ kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‹

1. [Raz 11,15-19]; [Raz 8,2]; [Raz 10,5-7]

⁵³ Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost.

⁵⁴ Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ›Smrt je požrta v zmagi.¹

1. [Iz 25,8]; Oz 13,14

⁵⁵ § Oh smrt, kje je tvoje želo? Oh grob,¹ kje je tvoja zmaga?‹²

1. grob: ali, pekel.
2. [Oz 13,14]

⁵⁶ Želo smrti je greh,¹ moč greha pa je postava.

1. [Rim 5,12]

⁵⁷ Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago¹ po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

1. [1 Kor 15,54]

⁵⁸ Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.¹

1. [Gal 6,7-9]