¹ Bratje, moja srčna želja in prošnja k Bogu za Izrael je, da bi bili oni lahko rešeni.

² Kajti prinašam jim pričevanje, da imajo gorečnost za Boga, toda ne glede spoznanja.

³ Kajti ker so bili nevedni glede Božje pravičnosti in so nameravali vzpostaviti svojo lastno pravičnost, se niso podvrgli Božji pravičnosti.

⁴ Kajti Kristus je konec postave za pravičnost vsakemu, ki veruje.

⁵ Kajti Mojzes opisuje pravičnost, ki je iz postave:¹ ›Da bi človek, ki dela te stvari, živel po njih.‹

1. 3 Mz 18,5; Ezk 20,11; Gal 3,12

⁶ Toda pravičnost, ki je iz vere, govori na ta način:¹ »Ne reci v svojem srcu: ›Kdo se bo povzpel v nebo?‹ (to je, Kristusa privedel dol od zgoraj);

1. 5 Mz 30,12

⁷ ali: ›Kdo se bo spustil v brezno?‹ (to je, da Kristusa ponovno privede gor od mrtvih).«

⁸ Toda kaj ta pravi?¹ Beseda je blizu tebe, celó v tvojih ustih in v tvojem srcu; to je, beseda vere, ki jo oznanjamo;

1. 5 Mz 30,14

⁹ da če boš s svojimi usti priznal Gospoda Jezusa in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

¹⁰ Kajti s srcem človek veruje v pravičnost, z usti pa je narejeno priznanje v rešitev duše.

¹¹ Kajti pismo pravi:¹ ›Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‹

1. Iz 28,16

¹² Kajti ni razlike med Judom in Grkom, kajti isti Gospod nad vsemi je bogat do vseh, ki kličejo k njemu.

^{13 1} Kajti kdorkoli bo klical h Gospodovemu imenu, bo rešen.

1. Jl 2,32; Apd 2,21; [Apd 4,12]

¹⁴ Kako bodo torej klicali njega, v katerega niso verovali? In kako bodo verovali vanj, o katerem niso slišali? In kako bodo slišali brez oznanjevalca?

¹⁵ In kako bodo oznanjali, razen če niso poslani? Kakor je pisano:¹ ›Kako krasna so stopala teh, ki oznanjajo² evangelij miru in prinašajo vesele novice o dobrih stvareh!‹

1. Iz 52,7; Nah 1,15
2. Iz 52,7; Nah 1,15

¹⁶ Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Kajti Izaija pravi:¹ ›Gospod, kdo je verjel našemu² poročilu?‹³

1. Iz 53,1; Jn 12,38
2. našemu…: gr. slišanju od nas?
3. poročilu: ali, oznanjevanju?

¹⁷ § Tako potem vera prihaja po poslušanju in poslušanje po Božji besedi.

¹⁸ Vendar pravim: »Mar niso slišali?« Da, resnično,¹ njihov glas je šel po vsej zemlji in njihove besede do koncev sveta.

1. Ps 19,4

¹⁹ Toda pravim: »Mar Izrael ni spoznal?« Mojzes najprej pravi:¹ ›Izzval te bom k ljubosumju s tistimi, ki niso ljudstvo in z nespametnim narodom te bom jezil.‹

1. 5 Mz 32,21

²⁰ Toda Izaija je zelo pogumen in pravi:¹ ›Našli so me tisti, ki me niso iskali; razodet sem bil tem, ki po meni niso spraševali.‹

1. Iz 65,1

²¹ Toda Izraelu reče:¹ ›Cel ljubi dan sem svoje roke iztegoval k neposlušnim in upornim ljudem.‹

1. Iz 65,2