¹ Ali ne veste, bratje (kajti govorim tem, ki poznajo postavo), da ima postava gospostvo nad človekom, dokler on živi?

² Kajti ženska, ki ima soproga, je po postavi vezana k svojemu soprogu, dokler ta živi; toda če soprog umre, je odvezana od postave svojega soproga.

³ Torej če bo poročena k drugemu moškemu, medtem ko njen soprog živi, bo zaradi tega imenovana zakonolomka; toda če je njen soprog mrtev, je osvobojena te postave, tako da ni zakonolomka, čeprav je poročena k drugemu moškemu.

⁴ Tako, moji bratje, ste tudi vi po Kristusovem telesu postali mrtvi postavi, da bi bili poročeni k drugemu, celó k njemu, ki je obujen od mrtvih, da naj bi obrodili sad za Boga.

⁵ Kajti ko smo bili v mesu, so v naših udih delovale spodbude¹ grehov, ki so bili po postavi, da obrodijo sad za smrt.

1. spodbude: gr. strasti.

⁶ Toda sedaj smo osvobojeni postave, da¹ bi mrtvi [postavi], pod katero smo bili držani, služili v novosti duha, ne pa v starosti črke.

1. da…: ali, in mrtvi temu, v čemer smo bili držani, da bi.

⁷ ¶ Kaj bomo torej rekli? Ali je postava greh? Bog ne daj. Ne, nisem spoznal greha, razen po postavi; kajti ne bi spoznal poželenja,¹ razen če postava ne bi rekla: ›Ne boš požêlel.‹

1. poželenja: ali, pohotnosti.

⁸ Toda greh, ki [si] po zapovedi jemlje priložnost, je v meni oblikoval vse vrste poželjivosti. Kajti brez postave je bil greh mrtev.

⁹ Kajti nekoč sem bil živ brez postave; toda ko je prišla zapoved, je greh oživel, jaz pa sem umrl.

¹⁰ In zapoved, ki je bila odrejena za življenje, sem spoznal, da je za smrt.

¹¹ Kajti greh, ki [si] jemlje priložnost po zapovedi, me je zavedel in me po njej usmrtil.

¹² Torej je postava svéta in zapoved svéta in pravična ter dobra.

¹³ Mi je potem to, kar je dobro, storilo smrt? Bog ne daj. Toda greh, da bi se lahko pokazal greh, dela s tem, kar je dobro, v meni smrt; ta greh utegne postati prek zapovedi silno grešen.

¹⁴ Kajti vemo, da je postava duhovna, toda jaz sem mesen, prodan pod greh.

¹⁵ Kajti tega, kar delam, ne dopuščam; kajti kar bi želel, tega ne delam, temveč počenjam to, kar sovražim.

¹⁶ Če torej počenjam to, česar nočem, soglašam k postavi, da je ta dobra.

¹⁷ Torej potem nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni.

¹⁸ Kajti vem, da v meni (to je, v mojem mesu) ne prebiva nobena dobra stvar; kajti hoteti je z menoj pri roki, toda ne najdem tega, kako izvesti to, kar je dobro.

¹⁹ Kajti dobrega, ki ga hočem, ne delam, temveč zlo, ki ga nočem, to počnem.

²⁰ Torej če delam to, česar nočem, to nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni.

²¹ Odkril sem torej postavo, da ko sem hotel delati dobro, je z menoj prisotno zlo.

²² Kajti po notranjem človeku se veselim v Božji postavi,

²³ toda v svojih udih vidim drugo postavo, ki se bori proti postavi mojega uma in me prinaša v sužnost postavi greha, ki je v mojih udih.

²⁴ Oh pomilovanja vreden človek sem! Kdo me bo osvobodil iz¹ telesa te smrti?

1. iz…: ali, tega telesa smrti.

²⁵ Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Tako potem z umom služim Božji postavi, toda z mesom postavi greha.