¹ Poglejte, koliko ljubezen nam je dal Oče, da se imenujemo otroci Božji, in smo tudi. Zato nas svet ne spoznava, ker njega ni spoznal.

² Ljubljeni, sedaj smo otroci Božji, a ni se še pokazalo, kaj bodemo. Vemo pa, da bodemo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, kakor je.

³ In vsak, kdor ima to upanje vanj, očiščuje sebe, kakor je on čist.

⁴ Vsak, kdor dela greh, dela tudi protizakonje; in greh je protizakonje.

⁵ In veste, da se je on prikazal, da odvzame grehe naše; in greha ni v njem.

⁶ Kdorkoli ostaja v njem, ne greši; kdorkoli greši, ga ni videl in ga ni spoznal.

⁷ Otročiči, nihče naj vas ne slepi: kdor dela pravičnost, je pravičen, kakor je on pravičen;

⁸ kdor dela greh, je iz hudiča, ker hudič greši od začetka. Zato se je prikazal Sin Božji, da razdene dela hudičeva.

⁹ Kdorkoli je rojen iz Boga, ne dela greha, ker seme njegovo ostaja v njem, in grešiti ne more, ker je rojen iz Boga.

¹⁰ V tem so očitni otroci Božji in otroci hudičevi: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni iz Boga, in kdor ne ljubi brata svojega.

¹¹ Kajti to je oznanilo, ki ste ga slišali od začetka: naj se ljubimo med seboj;

¹² ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega. In zakaj ga je ubil? Ker so bila hudobna dela njegova, dela brata njegovega pa pravična.

¹³ Ne čudite se, bratje moji, če vas svet sovraži.

¹⁴ Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.

¹⁵ Vsak, kdor sovraži brata svojega, je ljudomorec; in veste, da noben ljudomorec nima večnega življenja, ki bi prebivalo v njem.

¹⁶ V tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi moramo dati življenje za brate.

¹⁷ Kdor pa ima premoženje tega sveta in vidi brata svojega, da je v potrebi, a zapre srce svoje pred njim, kako prebiva ljubezen Božja v njem?

¹⁸ Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, marveč v dejanju in resnici.

¹⁹ In v tem spoznamo, da smo iz resnice, in pred njim bomo pomirili srca svoja,

²⁰ da, ako nas srce naše obsoja, je Bog večji od srca našega in pozna vse.

²¹ Ljubljeni, če nas srce naše ne obsoja, imamo trdno zaupanje do Boga,

²² in karkoli prosimo, prejmemo od njega, ker držimo zapovedi njegove in delamo, kar je prijetno pred njim.

²³ In ta je zapoved njegova, da verujmo v ime Sina njegovega, Jezusa Kristusa, in se ljubimo med seboj, kakor nam je dal zapoved.

²⁴ In kdor drži zapovedi njegove, ostaja v Njem in On v njem. In v tem spoznavamo, da ostaja v nas, iz Duha namreč, ki ga nam je dal.