¹ § Glejte, kakšno vrsto ljubezni nam je podelil Oče, da naj bi bili imenovani Božji sinovi; zato nas svet ne spoznava, ker ni spoznal njega.

² Ljubljeni, sedaj smo Božji sinovi, ni pa se še pokazalo, kaj bomo; toda vemo, da ko se bo prikazal, bomo podobni njemu, kajti videli ga bomo, kakršen je.

³ In vsak človek, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, celó kakor je on čist.

⁴ Kdorkoli zagreši greh, prestopa tudi postavo, kajti greh je prekršitev postave.

⁵ In vi veste, da je bil jasno pokazan, da odvzame naše grehe; in v njem ni greha.

⁶ Kdorkoli ostaja v njem, ne greši. Kdorkoli pa greši, ga ni videl niti ga ni spoznal.

⁷ Majhni otroci, naj vas noben človek ne zavede. Kdor ravna pravično, je pravičen, celó kakor je pravičen on.

⁸ Kdor zagreši greh, je od hudiča, kajti hudič greši od začetka. Zaradi tega namena je bil jasno pokazan Božji Sin, da bi lahko uničil hudičeva dela.

⁹ Kdorkoli je¹ rojen iz Boga, ne stori greha, kajti njegovo seme ostaja v njem; in ne more grešiti, ker je rojen² iz Boga.

1. je: ali, je bil.
2. je rojen: ali, je bil rojen.

¹⁰ V tem so prikazani Božji otroci in hudičevi otroci: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni od Boga niti kdor ne ljubi svojega brata.

¹¹ Kajti to je sporočilo,¹ ki ste ga slišali od začetka, da naj ljubimo drug drugega.

1. sporočilo…: ali, zapoved, ki ste jo.

¹² Ne kakor Kajn, ki je bil od tega zlobnega in je usmrtil svojega brata. In zakaj ga je usmrtil? Ker so bila njegova lastna dela hudobna, njegovega brata pa pravična.

¹³ ¶ Ne čudite se, moji bratje, če vas svet sovraži.

¹⁴ Mi vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate. Kdor svojega brata ne ljubi, ostaja v smrti.

¹⁵ Kdorkoli sovraži svojega brata, je morilec; in veste, da noben morilec nima večnega življenja, ki [bi] ostajalo v njem.

¹⁶ S tem zaznavamo Božjo ljubezen, ker je svoje življenje dal za nas, in mi moramo svoja življenja dati za brate.

¹⁷ Toda kdorkoli ima dobrine tega sveta in vidi svojega brata v potrebi in pred njim zapre svoja čustva sočutja, kako v njem prebiva Božja ljubezen?

¹⁸ Moji majhni otroci, ne ljubimo z besedo niti z jezikom; temveč v dejanju in v resnici.

¹⁹ In s tem vemo, da smo iz resnice in bomo svoja srca potrdili¹ pred njim.

1. potrdili: gr. prepričali.

²⁰ Kajti če nas naše srce obsoja, je Bog večji kakor naše srce in pozna vse stvari.

²¹ Ljubljeni, če nas naše srce ne obsoja, potem imamo zaupanje do Boga.

²² In karkoli prosimo, od njega prejmemo, ker se ravnamo po njegovih zapovedih in delamo te stvari, ki so všečne v njegovih očeh.

²³ In to je njegova zapoved: »Da naj verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in ljubimo drug drugega,« kakor nam je dal zapoved.

²⁴ In kdor se ravna po njegovih zapovedih, prebiva v njem in on v njem. In zaradi tega vemo, da on ostaja v nas, po Duhu, ki nam ga je dal.