¹ POTEM sem po [obdobju] štirinajstih let ponovno šel gor v Jeruzalem. [Tokrat sem šel] z Barnabom, s [seboj] sem vzel tudi Tita.

² Šel sem, ker mi je bilo posebno in božansko razodeto naj grem in jim predstavim evangelij, [jim razglasim tisto], kar pridigam med pogani. Vendar [sem stvar predstavil] osebno pred tistimi z ugledom, [kajti hotel sem se prepričati in tako najprej omejiti moj pogovor na to osebno srečanje], da nisem tekel ali da nisem tekel zaman, [varovajoč se pred tem, da bi bil osramočen glede tega, kar sem nameraval storiti ali kar sem že storil].

³ Toda [vse je šlo v redu!], celo Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, [kakor so nekateri pričakovali], dati se obrezati, čeprav je bil Grk.

⁴ [Moja previdnost je bila] zaradi lažnih bratov, ki so se na skrivnem vtihotapili [v bratstvo kristjanov]; vrinili so se, da bi vohunili za našo svobodo in prostost, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas lahko ponovno pripeljali v suženjstvo, [pod Mojzesovo postavo].

⁵ Njim se nismo dovolili podrediti niti za trenutek, da bi resnica evangelija lahko še naprej obstala [ohranjena] za vas [v svoji čistosti].

⁶ Poleg tega [ni bilo nobenih novih zahtev] od tistih, ki so imeli ugled, da nekaj so – čeprav kakšen je bil njihov osebni položaj in ali so bili resnično pomembni ali ne, mene ne zanima; na Boga ne naredijo vtisa položaji, ki jih ljudje zasedajo in On ni pristranski in ne priznava zunanjih odlik – tisti, [pravim], ki so veljali za ugledne, mi niso naložili nobenih dodatnih zahtev, [niso imeli ničesar dodati mojemu evangeliju in od njih nisem prejel nobenih novih predlogov]. ¹

1. 5Mz 10:17

⁷ Nasprotno, ko so [resnično] videli, da mi je bilo zaupano, [da ponesem] evangelij neobrezanim [poganom enako odločno], kot je bilo Petru zaupano, [da razglasi] evangelij obrezanim [Judom, so bili soglasni];

⁸ kajti Tisti, ki je navdihoval in opremljal Petra in po njem učinkovito deloval zaradi poslanstva obrezanim, je navdihoval in opremljal mene in po meni tudi deloval zaradi [poslanstva] poganom.

⁹ In ko so spoznali, (sprejeli, prepoznali, razumeli in priznali) milost, (Božjo nezasluženo naklonjenost in duhovni blagoslov), ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa (Peter) in Janez, ki so sloveli kot stebri jeruzalemske cerkve, meni in Barnabu podali desnico prijateljstva, z razumevanjem, da naj bi midva šla med pogane, oni pa med obrezane (Jude).

¹⁰ [Dali] so nama samo [eno določilo], da bi se spominjala revežev, prav to, kar sem bil tudi sam željan storiti.

¹¹ Ko pa je Kefa (Peter) prišel v Antiohijo, sem mu v njegov obraz ugovarjal in nasprotoval [v zvezi z njegovim tamkajšnjim obnašanjem], kajti bil je vreden obsojanja in stal obsojen.

¹² Kajti preden so namreč od Jakoba prišle nekatere osebe, je svoje obroke jedel s pogani [spreobrnjenci]; toda ko pa so prispeli ljudje [iz Jeruzalema], se je umaknil in se držal proč od poganov in [jedel] ločeno iz strahu pred temi iz [skupine] obrezancev.

¹³ Tudi drugi Judje so skupaj z njim zatajili svoja resnična prepričanja in se obnašali neiskreno, z rezultatom, da je bil celo Barnaba zaveden z njihovo hinavščino, (njihovim zgledom neiskrenosti in pretvarjanja).

¹⁴ Toda takoj, ko sem videl, da niso bili iskreni in ne živijo v skladu z resnico evangelija, sem pred vsemi prisotnimi Kefu (Petru) rekel: "Če ti, ki si rojen Jud, lahko živiš [tako kakor si živel] kot pogan in ne kot Jud; kako si sedaj drzneš siliti in praktično prisiliti pogane, da se [podredijo običajem Judovstva in] živijo podobno kakor Judje?"

¹⁵ [Nadaljeval sem]: "Čeprav sva midva, (ti in jaz), po rojstvu Juda in ne poganska (brezbožna) grešnika,

¹⁶ veva, da človek ni opravičen ali štet za pravičnega in v pravem odnosu z Bogom, po delih postave, ampak [le] po veri in [popolnem] zanašanju na |Jezusa Kristusa| in oprijemanju k |Jezusu Kristusu| in zaupanju v Jezusa Kristusa (Mesija, Maziljenca). [Zato] smo celo mi [sami] verovali v Jezusa Kristusa, da bi bili opravičeni po veri v Kristusa in ne po delih postave, [kajti ne moremo biti opravičeni po nikakršnem izpolnjevanju obredov postave, danih po Mojzesu]; ker s tem, da se držimo veljavnih obredov in po delih nobeno človeško bitje nikoli ne more biti opravičeno, (razglašeno za pravično in se postaviti v pravi odnos z Bogom). ¹

1. Ps 143:2

¹⁷ Toda če se v naši želji in prizadevanju, da bi bili opravičeni v Kristusu, [da bi bili razglašeni za pravične in postavljeni v pravi odnos z Bogom v celoti in samo skozi Kristusa], tudi mi sami izkažemo za grešnike in obsojene greha, ali to dela Kristusa posrednika, (soudeleženca in sodelavca) našemu grehu? Opustite to misel! [Seveda ne!]

¹⁸ Kajti če jaz [ali katerikoli drugi, ki imajo misel, da izpolnjevanje Mojzesove postave ni bistveno, da bi bili opravičeni pri Bogu, naj torej z besedo ali praktičnim učenjem ali sporočilom, ki je bistveno, da] ponovno zgradim, kar sem porušil, samega sebe potrjujem za prestopnika.

¹⁹ Kajti po postavi sem [pod delovanjem prekletstva postave] [v Kristusovi smrti zame] sam odmrl postavi in vsem zahtevam postave nad menoj, tako da smem [odslej] živeti Bogu in za Boga.

²⁰ Križan sem bil s Kristusom, [v Njem sem z njim delil Njegovo križanje]; nisem več jaz tisti, ki živi, temveč Kristus (Mesija) živi v meni; in življenje, ki ga sedaj živim v telesu, živim po veri v (zvestobi do |Božjega Sina| in zanašanju na |Božjega Sina| in popolnem zaupanju v) Božjega Sina, ki me je ljubil in samega Sebe daroval zame.

²¹ [Zato z Božjim milostnim darom ne ravnam kakor z nečem, kar je manj pomembno in tako zametujem njegov pravi namen]; ne postavljam ob stran in razveljavljam in onemogočam in izničujem milosti, (nezaslužene naklonjenosti) od Boga. Kajti če opravičenje, (pravičnost, oproščenje od krivde) pride zaradi [izpolnjevanja obredov] postave, potem je Kristus (Mesija) umrl brez razloga in brez namena in zaman. [Njegova smrt je bila potemtakem v celoti nepotrebna.]