¹ In znamenje veliko se je videlo na nebu: žena, oblečena s solncem, in mesec pod njenimi nogami in na njeni glavi venec dvanajsterih zvezd;

² in noseča je in kriči v bolečinah in mukah porodnih.

³ In videlo se je drugo znamenje na nebu, in glej: zmaj velik, ognjen, imajoč sedem glav in rogov deset, in na glavah njegovih sedem diademov,

⁴ in rep njegov potegne s seboj tretjino zvezd nebeških in jih vrže na zemljo. In zmaj stopi pred ženo, ki ima poroditi, da požre dete njeno, ko ga porodi.

⁵ In rodila je sina, moža, ki bo pasel vse narode s palico železno; in njeno dete je bilo vzeto k Bogu in k prestolu njegovemu.

⁶ In žena je bežala v puščavo, kjer ima kraj pripravljen od Boga, da jo tam žive dni tisoč dvesto šestdeset.

⁷ In nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja. In zmaj se je vojskoval in angeli njegovi,

⁸ a niso zmogli; tudi njih mesto se ni več našlo v nebesih.

⁹ In vržen je bil zmaj veliki in kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrženi ž njim.

¹⁰ In slišal sem glas velik v nebesih, govoreč: Zdaj je prišlo zveličanje in moč in kraljestvo Boga našega in oblast Kristusa njegovega, ker vržen je doli naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan.

¹¹ In oni so ga premagali zavoljo krvi Jagnjetove in zavoljo besede pričevanja svojega, in niso ljubili življenja svojega prav do smrti.

¹² Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel Hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.

¹³ In ko je videl zmaj, da je vržen na zemljo, je preganjal ženo, ki je rodila moškega.

¹⁴ In dali so ženi dve peruti orla velikega, da poleti v puščavo, na kraj svoj, kjer se živi čas in dva časa in pol časa, daleč od obličja kače.

¹⁵ In kača je vrgla iz ust svojih zadaj za ženo vodo kakor reko, da bi jo reka odnesla.

¹⁶ A pomogla je ženi zemlja, in odprla je zemlja usta svoja in popila reko, ki jo je bil vrgel zmaj iz svojih ust.

¹⁷ In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.