¹ Imel je pač tudi prvi šator pravice službe Božje in posvetno svetišče.

² Šator namreč je bil napravljen prvi, v katerem je bil svečnik in miza in razpostava kruhov; kateri se imenuje Sveti.

³ Za drugim pa zagrinjalom šator imenovani: Najsvetejši,

⁴ Imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani zlatom okovano, v kateri zlati vrč z mano, in palica Aronova zeleneča, in ploče zaveze;

⁵ Nad njo pa Kerubi slave, obsenčujoči pokrov sprave, o čemur ni sedaj govoriti na drobno.

⁶ Ker je torej to tako napravljeno, vhajajo v prvi šator vedno duhovniki službo opravljat;

⁷ V druzega pa enkrat na leto sam višji duhovnik, ne brez krvi, katero daruje záse in za ljudstva pregreške;

⁸ Ker Duh sveti kaže to, da pot do svetišča ni še razodeta, dokler ima še stanje prvi šator;

⁹ Kateri je prilika za čas sedanji, v katerem se darujejo darovi in žrtve, ki ne morejo po zavesti popolniti službujočega,

¹⁰ Ker so samo z jedili vred in pijačami in različnim omivanjem in mesnimi navedbami do časa poprave naložene.

¹¹ Kristus pa je prišel, višji duhovnik prihodnjih dobrót, in je šel skozi večji in popolnejši šator, ne z roko narejen, to je, ne tega stvarjenja,

¹² Tudi ne po krvi kozlov in telét, nego po svoji krvi, enkrat za vselej v svetišče in je našel večno rešitev.

¹³ Kajti če bikov in kozlov in junice pepel, ki pokropi onečiščene, osvečuje za mesno čistost,

¹⁴ Kolikanj bolj bode kri Kristusa, kateri se je po Duhu večnem daroval brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih dél, da služite Bogu živemu?

¹⁵ In zato je nove zaveze srednik, da, ko se je zgodila smrt za rešenje grehov po prvi zavezi, poklicani obljubo zadobé večne dedščine.

¹⁶ Kajti kjer je oporoka, treba da se naznani smrt oporočnika;

¹⁷ Kajti oporoka je pri mrtvih veljavna, ker nikdar nima moči, kader živi oporočnik.

¹⁸ Zato se tudi prva ni ponovila brez krvi.

¹⁹ Ko je bil namreč Mojzes vsako zapoved po postavi oznanil vsemu ljudstvu, vzel je kri telét in kozlov z vodo in volno škarlatno in isopom, ter pokropil knjigo sámo in vse ljudstvo, govoreč:

²⁰ "To je kri zaveze, katero je Bog vam zapovedal."

²¹ In tudi šator in vse orodje službe Božje pokropil je enako s krvjo.

²² In skoraj se vse očisti v krvi po postavi, in brez prelivanja krvi ne zgodí se odpuščenje.

²³ Potrebno je torej, da se podobe nebeških stvarî s tem očiščajo, nebeške stvari same pa z boljšimi žrtvami mimo téh.

²⁴ Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, podobo pravega, nego v samo nebo, prikazat se sedaj obličju Božjemu za nas;

²⁵ Tudi ne, samega sebe večkrat darovat, kakor višji duhovnik vhaja v svetišče vsako leto s tujo krvjo;

²⁶ (Kajti večkrat bi bil moral trpeti od ustanove sveta), sedaj pa se je enkrat prikazal po žrtvi svoji na konci sveta v izbrisanje greha.

²⁷ In v kolikor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba,

²⁸ Tako se bode tudi Kristus, ko se je enkrat daroval, da bi nosil mnogih grehe, vdrugič brez greha prikazal njim v zveličanje, kateri ga pričakujejo.