¹ Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar se upa, dokaz stvarî, katere se ne vidijo.

² V tej namreč so starejši pričanje prejeli.

³ Po veri umemo, da so svetovi osnovani bili po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je vidno.

⁴ Po veri je daroval Abelj Bogu boljšo žrtev mimo Kajna, po kateri je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal po darovih, in po njej se še o mrtvem govori.

⁵ Po veri je bil Enoh umaknen, da ni videl smrti "in ni ga bilo najti, ker ga je bil Bog umaknil." Kajti pred umaknenjem svojim dobil je pričanje, "da je Bogu po volji."

⁶ Brez vere pa je nemogoče biti po volji; kajti verovati je treba njemu, kateri se bliža Bogu, da je in da postane plačevalec njim, ki ga iščejo.

⁷ Po veri je napravil Noe, na povelje, za to, kar se ni še videlo, v strahu Božjem skrinjo v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet, in je postal dedič pravice po veri.

⁸ Po veri je slušal Abraham poklican, naj izide v kraj, katerega je imel dobiti v dedščino, in izšel je ne vedoč, kam ide.

⁹ Po veri je bival v deželi obljube kakor tuji, stanujoč v šatorih z Izakom in Jakobom sodedičema iste obljube.

¹⁰ Kajti čakal je mesta imajočega podstave, katerega zidar in stvarnik je Bog.

¹¹ Po veri je tudi sama Sara zadobila moč ustanoviti seme in rodila je, zunaj pravega časa starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil.

¹² Zato jih je tudi od enega, in to umrlega, rodilo se kakor zvezd na nebu po številu, in kakor peska ob bregu morja bez števila.

¹³ Poleg vere so umrli ti vsi, ko niso prejeli obljub; temuč videli so jih od daleč, in prepričani bili in pozdravili jih in spoznali, da so tujci in priseljenci na zemlji.

¹⁴ Kateri namreč tako govoré, naznanjajo, da iščejo domovine.

¹⁵ In ko bi se bili spominjali one, iz katere so bili izšli, imeli bi bili čas obrniti se;

¹⁶ Sedaj pa hrepené po boljši, to je, nebeški; zato se jih Bog ne sramuje imenovati se njih Boga; pripravil jim je namreč mesto.

¹⁷ Po veri je daroval Abraham Izaka izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil prejel obljube, kateremu se je govorilo:

¹⁸ "V Izaku se ti bode imenovalo seme;"

¹⁹ Ker je pomislil, da more Bog tudi od mrtvih zbujati, od koder ga je tudi po priliki odnesel.

²⁰ Po veri o prihodnjosti je Izak blagoslovil Jakoba in Ezava.

²¹ Po veri je Jakob umirajoč blagoslovil slehernega izmed sinov Jožefovih in: "molil je na konci palice njegove."

²² Po veri je Jožef umirajoč spominjal se izhoda sinov Izraelovih in naročal za kosti svoje.

²³ Po veri so Mojzesa rojenega roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo; in niso se bali ukaza kraljevega.

²⁴ Po veri je Mojzes, ko je bil velik postal, branil se imenovan biti sin hčere Faraonove,

²⁵ Ker je raji hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim, nego imeti začasen užitek od greha;

²⁶ Ker je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade v Egiptu; kajti oziral se je v povračilo.

²⁷ Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten namreč je bil, kakor da bi videl nevidnega.

²⁸ Po veri je napravil pasho in polivanje s krvjo, da bi moritelj ne dotaknil se njih prvorojencev.

²⁹ Po veri so pregazili rudeče morje kakor po suhem; Egipčani pa poskusivši to bili so pogoltneni.

³⁰ Po veri je palo zidovje Jerihovo, okroženo sedem dnî.

³¹ Po veri Rahab kurba ni poginila z nevernimi, sprejemši oglednike v miru.

³² In kaj še govorim? Časa namreč mi bode primanjkovalo, ko bi pripovedoval o Gedeonu, Baraku in Samsonu in Jeftaji, Davidu in Samuelu in prerokih;

³³ Kateri so po veri zmagovali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, levom žrela našili;

³⁴ Ognja moč gasili, meča osti ubežavali, od bolezni ozdravevali, junaki v vojski postajali, napade odbijali tujcev.

³⁵ Žene so dobivale po vstajenji mrtve svoje; drugi pa so bili mučeni, in niso sprejemali oproščenja, da zadobé boljše vstajenje;

³⁶ Drugi pa so poskusili zasramovanje in bičanje, in pa vezî in ječe;

³⁷ Bili so kamenjani, razrezani, izkušani, umrli so v smrti z mečem; hodili so v ovčjih, v kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah;

³⁸ (Njih ni bil vreden svet), po puščavah tavajoč in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

³⁹ In vsi ti, pričanje prejemši po veri, niso dobili obljube,

⁴⁰ Ker je bil Bog nekaj boljšega pred videl za nas, da bi se ne popolnili brez nas.