¹ Zastran maliških žrtev pa vemo, da imamo vsi znanje. Znanje napihuje, a ljubezen pospešuje napredek.

² Če kdo misli, da kaj pozna, ni še spoznal, kakor je treba spoznati.

³ Če pa kdo ljubi Boga, ta je spoznan od njega.

⁴ Zastran uživanja maliških žrtev torej vemo, da malik ni nič na svetu in da ni drugega Boga razen enega.

⁵ Kajti čeprav so, kateri se imenujejo bogovi, bodisi na nebu, bodisi na zemlji (kakor je bogov mnogo in gospodov mnogo),

⁶ ali za nas je eden Bog, Oče, iz katerega je vse in mi za njega; in eden Gospod, Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.

⁷ Ali ni v vseh tega spoznanja; kajti nekateri, doslej si v svesti, da je malik kaj, jedo mališke žrtve kot take, in njih vest, ker je slabotna, se skruni.

⁸ Jed pa nas ne dela prijetnih Bogu; kajti če ne jemo, nismo nič manjši, niti odličnejši, če jemo.

⁹ Glejte pa, da ne postane kako ta vaša svobodnost v spotiko slabotnim.

¹⁰ Ako namreč kdo ugleda tebe, ki imaš spoznanje, sedečega za mizo v svetišču malikov, ali se ne bo njegova vest, ker je slaboten, izpodbujala, da tudi jé mališke žrtve?

¹¹ Kajti po tvojem spoznanju se ta slabotni spravlja v pogubo, in to brat, ki je zanj umrl Kristus.

¹² Tako pa, grešeč zoper brate in bijoč njih slabotno vest, grešite zoper Kristusa.

¹³ Zato če jed pohujšuje brata mojega, ne bom jedel mesa nikdar ne, da ne pohujšam brata svojega.