¹ Pavel, poklican apostol Jezusa Kristusa po volji Božji, in Sosten, brat,

² cerkvi Božji, ki je v Korintu, posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim svetim, z vsemi, ki kličejo ime Gospoda našega Jezusa Kristusa na vsakem mestu, svojem in našem:

³ Milost vam in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa.

⁴ Zahvaljujem Boga svojega vsekdar za vas, za milost Božjo, dano vam v Kristusu Jezusu,

⁵ da ste v vsem obogateli v njem, v vsaki besedi in v vsakem spoznanju,

⁶ kakor se je pričevanje Kristusovo utrdilo med vami,

⁷ tako da ne primanjkuje nobenega daru milosti vam, ki pričakujete razodetja Gospoda našega Jezusa Kristusa;

⁸ ki vas tudi utrdi do konca, da bodete brez graje v dan Gospoda našega Jezusa Kristusa.

⁹ Zvest je Bog, po katerem ste poklicani v deleštvo Sinu njegovega, Jezusa Kristusa, Gospoda našega.

¹⁰ Prosim vas pa, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami, temuč bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli.

¹¹ Povedali so mi namreč za vas, bratje moji, Hlojini domači, da so prepiri med vami.

¹² Menim pa to, da vsak vas govori: Jaz sem Pavlov, jaz pa Apolov, jaz pa Kefov, a jaz Kristusov.

¹³ Je li Kristus razdeljen? je li bil Pavel na križ razpet za vas, ali ste bili v ime Pavlovo krščeni?

¹⁴ Hvalim Boga, da nisem nikogar vas krstil razen Krispa in Gaja,

¹⁵ da kdo ne poreče, da ste bili krščeni v moje ime.

¹⁶ Krstil sem pa tudi Štefanovo družino; sicer ne vem, če sem še koga krstil.

¹⁷ Zakaj Kristus me ni poslal krščevat, temuč oznanjevat evangelij, ne v modrosti besede, da se ne uniči moč križa Kristusovega.

¹⁸ Kajti beseda o križu je tistim, ki gredo v pogubo, neumnost, nam pa, ki se zveličujemo, je moč Božja.

¹⁹ Kajti pisano je: „Pogubim modrost modrih in razumnost razumnih zavržem“.

²⁰ Kje je modrijan? Kje pismouk? Kje preiskovalec tega sveta? Ni li Bog v neumnost preobrnil modrosti tega sveta?

²¹ Ker namreč svet v modrosti Božji ni spoznal Boga po svoji modrosti, je sklenil Bog po neumnosti oznanjevanja zveličati te, kateri verujejo.

²² Kajti i Judje zahtevajo znamenj, i Grki iščejo modrosti.

²³ Mi pa oznanjujemo Kristusa na križ razpetega, Judom resda pohujšanje, poganom pa neumnost,

²⁴ ali tistim, ki so poklicani, i Judom i Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost.

²⁵ Ker ‚neumnost‘ Božja je modrejša od ljudi in ‚slabost‘ Božja močnejša od ljudi.

²⁶ Kajti glejte poklic svoj, bratje, da ni poklicanih mnogo modrih po mesu, ne mnogo mogočnih, ne mnogo imenitnih;

²⁷ marveč kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre, in kar je slabotnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti, kar je mogočnega;

²⁸ in kar je neimenitno na tem svetu in zaničevano, si je izbral Bog in to, česar ni, da uniči to, kar je:

²⁹ da se ne hvali nobeno meso pred obličjem Božjim.

³⁰ Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga, pa tudi pravičnost in posvečenje in odrešenje,

³¹ da, kakor je pisano, „kdor se hvali, v Gospodu naj se hvali“.