¹ A kakor sodelavci Božji vas tudi opominjamo, da bi ne bili zaman prejeli milosti Božje –

² govori namreč: „Ob času prijetnem sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomogel“. Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja; –

³ nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se naši službi nič ne očita,

⁴ temuč v vsem se izkazujemo kakor Božje služabnike v mnogem potrpljenju, v stiskah, v potrebah, v težavah,

⁵ v udarcih, v ječah, v uporih, v trudih, v nespavanju, v postu;

⁶ v čistosti, v znanju, v prizanesljivosti, v dobrotljivosti, v svetem Duhu, v nehinavski ljubezni,

⁷ v besedi resnice, v moči Božji; z orožjem pravičnosti na desno in levo,

⁸ pri slavi in nečasti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljivci, in vendar resnični,

⁹ kakor neznani, a dobro znani, kakor umirajoči, in glej, živimo, kakor kaznjeni, in vendar ne umorjeni,

¹⁰ kakor žalosteči se, a vedno se veselimo, kakor siromaki, a mnoge bogatimo, kakor ničesar neimajoči, pa imamo vse.

¹¹ Naša usta so odprta k vam, Korinčani, srce naše je razširjeno.

¹² Vam ni tesno v nas, ali vam je tesno v srcih vaših;

¹³ a da nam isto povrnete (kakor svojim otrokom govorim), razširite se tudi vi.

¹⁴ Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo?

¹⁵ Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? ali kakšen delež ima vernik z nevernikom?

¹⁶ A kakšna je zveza templja Božjega z maliki? Kajti mi smo tempelj Boga živega, kakor je rekel Bog: „Prebival bom v njih in med njimi bom hodil, in bodem njih Bog in oni bodo moje ljudstvo.

¹⁷ Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte, in jaz vas sprejmem,

¹⁸ in bodem vam Oče in vi bodete meni sinovi in hčere, pravi Gospod Vsemogočni“.