¹ Kajti zastran službe, ki je za svete, mi ni treba pisati vam;

² zakaj znana mi je vaša dobra volja, s katero se z vami hvalim Macedoncem, da je Ahaja pripravljena že od lani; in vaša gorečnost jih je prav mnogo izpodbodla.

³ A brate sem poslal, da ne bode hvala naša z vami zaman v tej zadevi, da bodete, kakor sem govoril, res pripravljeni,

⁴ da se, ako pridejo z menoj Macedonci in vas najdejo nepripravljene, kako ne osramotimo mi (da ne rečem, vi) v tem svojem zaupanju.

⁵ Potrebno se mi je torej zazdelo, poprositi brate, da bi šli pred mano k vam in prej pripravili vaš poprej obljubljeni blagoslov, da bode gotov, kakor resničen blagoslov in ne kakor skopost.

⁶ To pa pomnite: Kdor skopo seje, bo tudi skopo žel, in kdor seje bogato, bo tudi bogato žel.

⁷ Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.

⁸ Bog pa more čez vas razliti obilo vsake milosti, da imate v vsem vsekdar vso obilost in ste bogati za vsako dobro delo,

⁹ kakor je pisano: „Razsipal je, dal je ubogim, njegova pravičnost ostane na vek.“

¹⁰ Ta pa, ki daje seme sejalcu in kruh za jed, vam dodeli in razmnoži setev vašo ter dá, da bodo rasli sadovi pravičnosti vaše,

¹¹ da obogatite v vsem za vsako radodarnost, ki napravlja po nas zahvalo Bogu.

¹² Kajti služba tega opravila ne dopolnjuje samo pomanjkanja svetih, ampak prinaša tudi po zahvalah od mnogih obilen sad Bogu;

¹³ ker po preizkušnji te službe hvalijo Boga za vaše pokorno pripoznanje evangelija Kristusovega in za vaše radodarno podeljevanje njim in vsem

¹⁴ ter molijo za vas tisti, ki hrepene po vas zavoljo premnoge milosti Božje v vas.

¹⁵ Hvala Bogu za njegov neizrečni dar!