¹ O, da bi me trpeli malo v moji nespameti! Pa saj me tudi potrpite.

² Kajti vnet sem za vas z Božjo gorečnostjo, ker sem vas zaročil enemu možu, da vas privedem kot čisto devico Kristusu.

³ Bojim se pa, da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.

⁴ Kajti ko bi ta, ki prihaja, oznanjeval drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali ko bi prejemali drugega duha, ki ga niste prej prejeli, ali drugačen evangelij, ki ga niste sprejeli, lepo bi to trpeli.

⁵ Mislim namreč, da v ničemer nisem manjši od onih prevelikih apostolov.

⁶ Čeprav pa sem neuk v govoru, vendar nisem v znanju; ali v vsem smo znani pri vseh med vami.

⁷ Ali pa sem storil greh, sam sebe ponižujoč, da se vi povišate, ker sem vam brezplačno oznanil Božji evangelij?

⁸ Druge cerkve sem slekel, vzemši plačilo od njih, da morem služiti vam,

⁹ in ko sem bil pri vas in sem stradal, nisem bil nikomur nadležen. Kolikor mi je namreč manjkalo, so doložili bratje, ki so prišli od Macedonije; in v vsem sem se zdržal brez nadlege vam in se še zdržim.

¹⁰ Kakor je resnica Kristusova v meni, te hvale mi nihče ne vzame v krajih ahajskih.

¹¹ Zakaj? ker vas ne ljubim? Bog ve.

¹² Kar pa delam, še bom delal, da odvzamem priložnost tistim, ki priložnosti iščejo, da bi se, v čemer se hvalijo, pokazali take kakor tudi mi.

¹³ Kajti taki so krivi apostoli, ukanljivi delavci, izpreminjajoči se v apostole Kristusove.

¹⁴ In ni čuda, zakaj sam satan se izpreminja v angela svetlobe.

¹⁵ Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi izpreminjajo v služabnike pravičnosti; katerih konec bode po njih delih.

¹⁶ Zopet pravim: Nihče naj ne misli, da sem nespameten. Če pa vendar mislite, pa me tudi sprejmite kakor nespametnega, da se nekoliko tudi jaz pohvalim.

¹⁷ Kar zdaj govorim, ne govorim po Gospodu, ampak kakor v nespameti, v svesti si, da se smem hvaliti.

¹⁸ Ko se mnogi hvalijo po mesu, naj se tudi jaz pohvalim.

¹⁹ Kajti radi prenašate nespametne, ko ste sami pametni.

²⁰ Prenašate namreč, če vas kdo usužnuje, če vam kdo pojeda, če kdo jemlje, če se kdo povzdiguje, če vas kdo v lice bije.

²¹ Na sramoto priznavam: za to smo pa bili preslabi. V čemer je pa kdo drzen (po nespameti govorim), drzen sem tudi jaz.

²² Hebrejci so? Tudi jaz sem. Izraelci so? Tudi jaz sem. Seme Abrahamovo so? Tudi jaz sem.

²³ Služabniki Kristusovi so? (Ne govorim po pameti: ) Še bolj jaz: v trudih sem bil obilneje, v ječah obilneje, v udarcih neizmerneje, v smrti mnogokrat.

²⁴ Od Judov sem jih dobil petkrat po štirideset brez ene,

²⁵ trikrat so me šibali, enkrat kamenali, trikrat se je z menoj ladja razbila, noč in dan sem prebil sredi valov;

²⁶ potoval sem mnogokrat, bil sem v nevarnostih od voda, v nevarnostih od razbojnikov, v nevarnostih od rojakov, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med krivimi brati:

²⁷ v trudu in težavi, dostikrat v nespavanju, v lakoti in žeji, čestokrat v postu, v mrazu in goloti.

²⁸ Razen tega, kar je zunanjega, je vsakdanji naval do mene, skrb za vse cerkve.

²⁹ Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo?

³⁰ Če se je treba hvaliti, hvalil se bom s tem, kar se tiče moje slabosti.

³¹ Bog in Oče Gospoda našega Jezusa, ki je hvaljen na veke, ve, da ne lažem.

³² V Damasku je dal namestnik kralja Areta zastražiti mesto Damaščanov, hoteč me ujeti;

³³ pa skozi okno v košu so me po zidu spustili, in tako sem ubežal njegovim rokam.