¹ Slišali pa so aposteljni in bratje, kteri so bili v Judeji, da so tudi pogani sprejeli besedo Božjo.

² In ko je prišel Peter v Jeruzalem, prepirali so se z njim, kteri so bili iz obreze,

³ Govoreč: K možém neobrezanim si šel, in jedel si ž njimi.

⁴ Peter pa začne, in izkladal jim je po vrsti, govoreč:

⁵ Jaz sem v mestu Jopi molil, in videl sem v zamaknenji prikazen, da je shajala nekaka posoda, kakor velik prt, in se je za čvetere ogle spuščala z neba, in prišla noter do mene.

⁶ In pogledavši va-njo, opazim in ugledam štirinogate in divje in lazeče živali zemlje, in tice nebeške.

⁷ In zaslišim glas, da mi pravi: Vstani, Peter, zakolji in jej!

⁸ In rekel sem; Nikakor ne, Gospod! kajti nagnjusnega ali nečistega ni nikoli nič prišlo v usta moja.

⁹ Odgovorí pa mi glas v drugo z neba: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nagnjusno.

¹⁰ To pa se je zgodilo trikrat, in zopet se je potegnilo vse na nebo.

¹¹ In glej, precej se trije možjé postavijo pred hišo, v kterej sem bil, poslani iz Cezareje k meni.

¹² In reče mi Duh, naj grem brez pomišljevanja ž njimi. Prišlo je pa z menoj tudi tehle šest bratov, in vstopili smo v hišo moževo.

¹³ In povedal nam je, kako je videl angelja v hiši svojej, da je pristopil in mu rekel: Pošlji v Jopo móž, in pokliči Simona s priimkom Petra,

¹⁴ Kteri ti bo govoril besede, po kterih se boš zveličal ti in vsa hiša tvoja.

¹⁵ Ko sem pa jel govoriti, pade sveti Duh na-nje, kakor tudi na nas v začetku.

¹⁶ Tedaj sem se spomenil besede Gospodove, kakor je povedal: "Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili z Duhom svetim."

¹⁷ Ko jim je torej Bog dal ravno ta dar, kakor tudi nam, kteri smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu zabraniti?

¹⁸ Ko so pa to slišali, umolknili so, in slavili so Boga, govoreč: Torej tudi poganom je Bog dal pokoro za življenje.

¹⁹ Ti pa, kteri so se bili razkropili za voljo stiske, ktera je nastala za Štefana, prišli so noter do Fenicije, nikomur ne govoreč besede, razen samo Judom.

²⁰ Bili so pa nekteri od njih možjé Ciprani in Cirenci, kteri so, ko so bili prišli v Antijohijo, govorili tudi Grkom, in oznanjevali Gospoda Jezusa.

²¹ In bila je roka Gospodova ž njimi; in veliko število jih je verovalo in izpreobrnilo se h Gospodu.

²² In prišel je glas o tem do ušes cerkve, ktera je bila v Jeruzalemu; in poslali so Barnaba, naj odide do Antijohije.

²³ Ta, ko je prišel, in je videl milost Božjo, oveselil se je, in prosil je vse, naj s stanovitnim srcem ostanejo v Gospodu.

²⁴ Kajti bil je mož dober in poln Duha svetega in vere. In pridružilo se je veliko ljudstva Gospodu.

²⁵ Tedaj izide Barnaba v Tars iskat Savla; in ko ga je našel, pripelje ga v Antijohijo.

²⁶ In zbirala sta se celo leto v cerkvi, in učila sta dosti ljudstva, in imenovali so se učenci najprej v Antijohiji Kristjani.

²⁷ V te dní so pa prišli iz Jeruzalema preroki v Antijohijo.

²⁸ In vstavši eden od njih po imenu Agab, oznani po Duhu, da bo lakota velika po vsem svetu; ktera je tudi bila za Klavdija cesarja.

²⁹ Tedaj učenci, vsak po zmožnosti svojej, sklenejo v pomoč poslati bratom, kteri so prebivali v Judeji;

³⁰ Kar so tudi storili, poslavši starešinam po roki Barnabovej in Savlovej.