¹ A neki mož Ananija po imenu, s Safiro ženo svojo prodal je posestvo,

² In utajil je od cene, z vedezom žene svoje: in prinesel je en del in položil aposteljnom pred noge.

³ Peter pa reče: Ananija! za kaj je napolnil satan srce tvoje, da si se zlagàl svetemu Duhu, in si utajil od cene njive?

⁴ Ali ne bi bila, ko bi bila ostala, tebi ostala; in prodana, ali ni bila v tvojej oblasti? Kaj, da si to reč položil v srce svoje? Nisi se zlagàl ljudém, nego Bogu.

⁵ Ko je pa Ananija te besede slišal, padel je in je izdahnil. In velik strah je obšel vse, kteri so to poslušali.

⁶ Vstavši pa mladeniči, vzemó ga, in odnesó ven in pokopljejo.

⁷ Zgodí se pa kake tri ure pozneje, pa vnide žena njegova, ne vedoč, kaj se je zgodilo.

⁸ Odgovorí pa jej Peter: Povej mi, ali sta za toliko prodala njivo? Ona pa reče: Dà, za toliko.

⁹ Peter jej pa reče: Kaj, da sta se dogovorila, da bosta izkušala Duha Gospodovega? Glej, noge teh, ki so pokopali moža tvojega, pred durmi so, in ponesó te ven.

¹⁰ In pri tej priči mu je padla pred noge, in izdahnila je. In ko mladeniči vstopijo, najdejo jo mrtvo, in odnesó jo ven in pokopljejo poleg moža njenega.

¹¹ In obšel je strah velik vso cerkev, in vse, kteri so to slišali.

¹² Po rokah pa aposteljnov godilo se je veliko znamenj in čudežev med ljudstvom: (In bili so vsi ene misli v lopi Solomonovej;

¹³ A od drugih jim se ni upal nihče pridružiti: nego poveličevalo jih je ljudstvo.

¹⁴ In če dalje bolj so pristopali, kteri so verovali Gospodu, množice móž in pa žen.)

¹⁵ Tako, da so bolnike na ulice nosili in pokladali na postelje in odre, da bi vsaj senca mimo gredočega Petra koga od njih obsenčila.

¹⁶ Shajala pa se je tudi množica iz okolnih mest v Jeruzalem, in donašali so bolnike in ktere so mučili nečisti duhovi; in vsi so ozdravljali.

¹⁷ Vstavši pa véliki duhoven in vsi, kteri so bili ž njim, od ločinke Saducejske, napolnijo se nenavidnosti,

¹⁸ In položé roke svoje na aposteljne, in denejo jih v občinsko ječo.

¹⁹ Ali angelj Gospodov odprè po noči vrata ječe, in izpeljavši jih, reče:

²⁰ Pojdite, in vstopite se, in govorite v tempeljnu ljudstvu vse besede tega življenja.

²¹ Oni pa, ko so to slišali, vnidejo zjutraj v tempelj, ter so učili. Ko pa pride véliki duhoven in kteri so bili ž njim, skličejo zbor in vse starešinstvo sinov Izraelovih, in pošljejo v ječo, naj jih pripeljejo.

²² Ko pa služabniki pridejo, ne najdejo jih v ječi; in vrnejo se in sporočé,

²³ Govoreč: Ječo smo sicer našli z vso skrbjo zaprtó, in varuhe stoječe pred vratmi; ko smo pa odprli, nismo nikogar notri našli.

²⁴ Ko so pa slišali te besede duhoven in pa poglavar tempeljna in véliki duhovni, strmeli so nad njimi, kaj bi to bilo.

²⁵ Pa pride nekdo in jim sporoči, govoreč: Glej, možjé, ktere ste deli v ječo, stojé v tempeljnu in učé ljudstvo.

²⁶ Tedaj odide poglavar s služabniki, ter jih pripelje, ne s silo, ker so se bali ljudstva, da jih ne bi kamenjalo.

²⁷ In ko jih pripeljejo, postavijo jih pred zbor, in vpraša jih véliki duhoven,

²⁸ Govoreč: Ali vam nismo ostro naročili, da ne učite v to ime? in glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim, in hočete na nas spraviti kri tega človeka.

²⁹ Odgovarjajoč pa Peter in aposteljni, rekó: Boga je treba bolj poslušati, nego ljudî.

³⁰ Bog očakov naših je obudil Jezusa, kterega ste vi na les obesili in umorili.

³¹ Tega je Bog z desnico svojo povišal za poglavarja in zveličarja, da dá Izraelu pokoro in odpuščanje grehov.

³² In mi smo mu priče teh reči, in pa Duh sveti, kterega je dal Bog tem, kteri so njemu pokorni.

³³ Ko so pa to slišali, srdili so se, in mislili so jih umoriti.

³⁴ Pa vstane neki Farizej v zboru, Hamaliel po imenu, učenik postave spoštovan od vsega ljudstva, in ukaže, naj aposteljne malo ven denejo.

³⁵ In reče jim: Možjé Izraelci! pomislite dobro za te ljudí, kaj hočete storiti.

³⁶ Kajti pred temi dnevi je vstal Tevda, govoreč, da je on nekaj, in pridružilo mu se je število móž kakih štiri sto; on je bil ubit, in vsi, kteri so ga poslušali, razšli so se, in bili so na nič dejani.

³⁷ Za tem je vstal Juda Galilejec, v dnéh popisovanja, in potegnil je dosti ljudstva za seboj; in on je poginil, in vsi, kteri so ga poslušali, razkropili so se.

³⁸ In za to vam sedaj pravim, da odstopite od teh ljudi, in pustíte jih; kajti če je od ljudî ta naklep ali to delo, razdrlo se bo;

³⁹ Če je pa od Boga, ne morete ga razdreti: da se kako ne najde nad vami, da se Bogu ustavljate.

⁴⁰ In poslušali so ga, in poklicavši aposteljne, pretepó jih, in naročé jim, naj ne govoré v ime Jezusovo, ter jih izpusté.

⁴¹ In oni so šli veseli izpred zbora, da so bili vredni spoznani, za ime njegovo sramoto prejeti.

⁴² In niso nehali v tempeljnu in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati Jezusa Kristusa.