¹ In pride jih nekaj iz Judeje, in učili so brate: Če se ne obrežete po šegi Mojzesovej, ne morete zveličati se.

² Ko je torej nastal razpor, in se Pavel in Barnaba nista malo prepirala ž njimi, sklenejo, da naj odidejo Pavel in Barnaba in nekteri drugi izmed njih gor k aposteljnom in starešinam v Jeruzalem, za voljo tega vprašanja.

³ Oni torej spremljeni od cerkve, šli so skozi Fenicijo in Samarijo, pripovedovaje izpreobrnenje poganov; in delali so veliko radost vsem bratom.

⁴ Ko so pa prišli v Jeruzalem, sprejela jih je cerkev in aposteljni in starešine, in sporočili so, koliko rečî je Bog ž njima storil.

⁵ Ali vstalo jih je nekaj od ločinke Farizejske, kteri so bili verovali, in govorili so: Obrezovati se morajo, in naročiti se mora, naj postavo Mojzesovo izpolnjujejo.

⁶ In aposteljni in starešine se zberó, da to reč presodijo.

⁷ Ko so se pa veliko prepirali, vstane Peter in jim reče: Možjé bratje! vi véste, da je od prvih dnî Bog izmed nas izbral, da so iz mojih ust slišali pogani besedo evangelja, in so verovali.

⁸ In Bog, kteri pozná srca, popričal jim je, davši jim Duha svetega, kakor tudi nam.

⁹ In nobenega razločka ni postavil med nami in njimi, ko je po veri očistil njih srca.

¹⁰ Sedaj torej, kaj izkušate Boga, da nakladate učencem jarem na vrat, kterega ne očetje naši, ne mi nismo mogli ponesti?

¹¹ Nego po milosti Gospoda Jezusa Kristusa verujemo, da se bomo zveličali, kakor tudi oni.

¹² Tedaj je vsa množica umolknila, in poslušali so Barnaba in Pavla, ktera sta pripovedovala, kolika znamenja in čudeže je Bog storil po njima med pogani.

¹³ Ko sta umolknila, odgovorí Jakob, govoreč: Možjé bratje, čujte me!

¹⁴ Simon je povedal, kako je Bog najprej obiskal pogane, da bi prejel iž njih ljudstvo imenu svojemu;

¹⁵ In s tem se vjemajo besede prerokov, kakor je pisano:

¹⁶ "Po tem se bom vrnil, in sezidal bom zopet dom Davidov, ki je padel; in razvalino njegovo bom zopet sezidal, in povzdignil ga bom:

¹⁷ Da ljudjé, kteri ostanejo, poiščejo Gospoda, in vsi narodi, na ktere se je ime moje poklicalo: pravi Gospod, kteri vse to dela."

¹⁸ Bogu so od vekomaj znana vsa dela njegova.

¹⁹ Za to jaz sodim, naj se ne nadlegujejo, kteri se od poganov obračajo k Bogu.

²⁰ Nego piše naj jim se, da naj se zdržujejo ognjušenja od malikov in kurbarije in udavljenega in krvi:

²¹ Kajti Mojzes jih od starodavnih časov po vseh mestih ima, kteri ga oznanjujejo, ko se po shajališčih vsako soboto bere.

²² Tedaj so aposteljni in starešine z vso cerkvijo sklenili izvoliti možé izmed sebe, in poslali v Antijohijo s Pavlom in Barnabom: Juda s priimkom Barsaba, in Sila, znamenita moža med brati.

²³ In pisali so po njunih rokah to: Aposteljni in starešine in bratje pozdravljajo brate izmed poganov, kteri so po Antijohiji in Siriji in Ciliciji.

²⁴ Ker smo slišali, da so nekteri izmed nas izšli, in so vas zbegali z besedami, in zmotili duše vaše, govoreč, da se obrezujte in izpolnjujte postavo, kterim nismo zapovedali;

²⁵ Sklenili smo ene misli zbrani izvoliti možé in poslati k vam, z ljubljenima našima Barnabom in Pavlom,

²⁶ Človekoma, ktera sta dala duši svoji za ime Gospoda našega Jezusa Kristusa.

²⁷ Poslali smo torej Juda in Sila, ktera bosta tudi sama z besedo povedala ravno to.

²⁸ Dopadlo je namreč svetemu Duhu in nam, nobenega bremena več ne nakladati vam, razen teh potrebnih rečî:

²⁹ Da se zdržujte malikom darovanega in krví in udavljenega in kurbarije. Če se boste tega varovali, boste prav delali. Zdravi!

³⁰ In ko so jih bili odpravili, prišli so v Antijohijo; in zbravši množico, izročili so pismo.

³¹ Ko so pa prebrali, razveselili so se tolažbe.

³² A Juda in Sila, ktera sta bila tudi preroka, utolažila sta z mnogimi besedami brate, in utrdila.

³³ In ko sta tu nekaj časa prebila, odpustili so ju bratje v miru k aposteljnom.

³⁴ Sklenil je pa Sila tam ostati.

³⁵ A Pavel in Barnaba sta živela v Antijohiji, in učila sta in oznanjevala, tudi z mnogimi drugimi, besedo Gospodovo.

³⁶ A črez nekoliko dnî reče Pavel Barnabu: Vrniva se in obiščiva brate svoje po vseh mestih, v kterih sva oznanila besedo Gospodovo, kako se imajo.

³⁷ Barnaba je pa hotel, da bi vzela s seboj Janeza, ki se je imenoval Marka.

³⁸ Ali Pavlu se je za dobro zdelo, da tega, ki se je ločil od nju iz Pamfilije, in ni šel ž njima na delo, ne bi jemala s seboj.

³⁹ Za to vstane razpor, tako, da sta se ločila eden od drugega, in je Barnaba vzel Marka, in se je odpeljal po morji na Ciper;

⁴⁰ A Pavel izbere Sila, in izide, priporočen milosti Božjej od bratov.

⁴¹ In hodil je po Siriji in Ciliciji, in utrjeval je cerkve.