¹ Sicer pa, bratje, vas prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu: kakor ste prejeli od nas, kako vam je živeti in Bogu ugajati, kakor tudi že živite, da v tem čimdalje bolj rastete.

² Saj veste, kake zapovedi smo vam dali po Gospodu Jezusu.

³ To namreč je volja Božja, posvečenje vaše, da se zdržujete nečistosti;

⁴ da ve vsak izmed vas posodo svojo pridobiti si v posvečenju in časti,

⁵ ne v strasti poželenja kakor pogani, ki ne poznajo Boga;

⁶ in da nihče ne prestopa pravic brata svojega in ga ne prekanja v opravilu, ker Gospod je maščevalec vsega tega, kakor smo vam tudi naprej povedali in pričali.

⁷ Kajti Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak v posvečenje.

⁸ Zatorej, kdor to zameta, ne zameta človeka, marveč Boga, ki je tudi dal svetega Duha svojega v vas.

⁹ O bratoljubju pa ni treba, da vam pišemo; zakaj sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med seboj;

¹⁰ saj tudi ravnate tako z vsemi brati po vsej Macedoniji. Opominjamo pa vas, bratje, da v tem vedno bolj rastete

¹¹ in da si prizadevate mirno živeti in da opravljate svoje in delate s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali;

¹² da živite spodobno pred njimi, ki so zunaj, in ne potrebujete nikogar.

¹³ Nočemo pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalostite kakor tudi drugi, ki nimajo upanja.

¹⁴ Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bo Bog tudi tiste, ki so zaspali po Jezusu, pripeljal ž njim.

¹⁵ To namreč vam pravimo po besedi Gospodovi, da mi živeči, ki preostanemo za prihod Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali.

¹⁶ Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej;

¹⁷ potem bomo mi živeči, ki preostanemo, ž njimi vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bodemo vedno z Gospodom.

¹⁸ Zato se tolažite med seboj s temi besedami.