¹ In vnide, in šel je skozi Jeriho.

² In glej, mož po imenu Zahej, in ta je bil starešina mitarjem, in bil je bogat,

³ In rad bi bil videl Jezusa, kdo da je; pa ni mogel za voljo ljudstva, ker je bil majhne postave.

⁴ In poletel je naprej, in zlezel je na murvo, da bi ga videl: ker je imel todi mimo iti.

⁵ In Jezus, ko pride na to mesto, ozrè se gor, in ugleda ga, in reče mu: Zahej, snidi hitro! kajti danes moram v tvojej hiši ostati.

⁶ Pa snide hitro in ga radosten sprejme.

⁷ In vsi so, ko so to videli, godrnjali, govoreč: Pri grešnem človeku se je navrnil!

⁸ Pristopivši pa Zahej, reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim; in če sem koga ogoljufal, povrnil mu bom čvetero.

⁹ Jezus mu pa reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.

¹⁰ Kajti prišel je sin človečji iskat in zveličat, kar se je izgubilo.

¹¹ Ko so pa to poslušali, pristavi in pové priliko, zato, ker je bil blizu Jeruzalema, in so mislili, da se bo kraljestvo Božje precej razodelo.

¹² In reče: Neki človek imenitnega rodú je šel v daljno deželo, da si vzeme kraljestvo, in da se vrne.

¹³ In poklicavši deset hlapcev, dá jim deset mošenj, in reče jim: Kupčujte, dokler se ne vrnem.

¹⁴ Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim, govoreč: Nečemo, da bi nam ta kraljeval.

¹⁵ In zgodí se, ko je bil kraljestvo prejel in se je vrnil, pa reče, naj mu pokličejo te hlapce, kterim je bil dal srebro, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval.

¹⁶ Pa pride prvi, govoreč: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj.

¹⁷ In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjem zvest, iméj oblast nad desetémi mesti.

¹⁸ In pride drugi, govoreč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj.

¹⁹ In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petémi mesti.

²⁰ In drugi pride, govoreč: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ktero sem imel v prtu spravljeno.

²¹ Kajti bal sem se te, ker si trd človek: jemlješ, česar nisi položil; žanješ, česar nisi posejal.

²² Pa mu reče: Sodil te bom po tvojih besedah, hudobni hlapec! Vedel si, da sem trd človek, in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal;

²³ In za kaj nisi dal srebra mojega kupcu, da bi ga bil, kedar bi se bil vrnil, prejel z dobičkom?

²⁴ Ter reče tém, kteri so stali pred njim: Vzemite mu mošnjo, in dajte tistemu, kteri jih ima deset.

²⁵ (Pa mu rekó: Gospod, deset mošenj ima!)

²⁶ Pravim vam namreč, da vsakemu, kdor ima, dalo se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima.

²⁷ A tiste sovražnike moje, kteri niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sêm, in posekajte jih pred menoj.

²⁸ In ko je bil to povedal, šel je dalje, gredoč gor v Jeruzalem.

²⁹ In zgodí se, ko se približa Betfagi in Betaniji, pri gori, ktera se imenuje Oljska, pošlje dva izmed učencev svojih,

³⁰ Govoreč: Pojdita v vas, ki je nasproti, v kterej bosta našla, kedar vnideta, žrebe privezano, na ktero se ni nikoli noben človek usedel: odvežita ga, in pripeljita sèm.

³¹ In če vaju kdo vpraša: Po kaj odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.

³² In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel.

³³ Ko sta pa žrebe odvezovala, rekó jima gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?

³⁴ Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.

³⁵ In pripeljeta k Jezusu; in položivši svoja oblačila na žrebe, posadé Jezusa.

³⁶ Ko je pa šel, pogrinjali so oblačila svoja na pot.

³⁷ In ko se je uže bližal strmcu Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ktere so videli,

³⁸ Govoreč: Blagoslovljen kralj, kteri gre v imenu Gospodovem! Mir na nebu, in slava na višavah!

³⁹ In nekteri Farizeji izmed ljudstva mu rekó: Učenik, popréti učencem svojim!

⁴⁰ In odgovarjajoč, reče jim: Pravim vam, da če ti umolkneje, vpilo bo kamenje.

⁴¹ In ko se približa in ugleda mesto, razjoka se nad njim,

⁴² Govoreč: Ko bi pač tudi ti vedelo, vsaj ta dan tvoj, kaj je za mir tvoj: ali sedaj je skrito pred očmí tvojimi.

⁴³ Prišli bodo namreč nate dnevi, ko te bodo obdali sovražniki tvoji z nasipi, in te bodo oblegali, in stiskali te od vseh stranî;

⁴⁴ In razbili bodo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne bodo pustili v tebi: za to, ker nisi poznalo časa, v kterim si bilo obiskano.

⁴⁵ In ko vnide v tempelj, začne izganjati tiste, kteri so prodajali v njem in kupovali,

⁴⁶ Govoreč jim: Pisano je: "Dom moj je dom molitve;" a vi ste naredili iz njega "jamo razbojniško".

⁴⁷ In učil je vsak dan v tempeljnu; a véliki duhovni in pismarji in prvaki ljudski so iskali, da bi ga pogubili;

⁴⁸ In niso nahajali, kaj bi mu storili: kajti ljustvo¹ se ga je držalo vse, poslušajoč ga.

1. (ljudstvo)