¹ Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče ljudstva, tako, da so eden po drugem gazili, začne govoriti učencem svojim: Najprej se varujte kvasú Farizejskega, kteri je hinavstvo.

² Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.

³ Za to se bo to, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem; in kar ste na uho šepetali v kletih, oznanjevalo se bo na strehah.

⁴ Pravim pa vam prijateljem svojim: Ne bojte se jih, kteri ubijajo telo, a po tem ne morejo nič več storiti.

⁵ Pokazal pa vam bom, koga se bojte: bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko je ubil, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte.

⁶ Ne prodaja li se pet vrabcev za dva solda! in ne eden od njih ni pozabljen pred Bogom.

⁷ A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev.

⁸ Pravim vam pa: Vsak kdor bo spoznal mene pred ljudmí, spoznal bo tudi sin človečji njega pred angelji Božjimi;

⁹ Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmí, zatajil se bo pred angelji Božjimi.

¹⁰ In vsak, kdor reče besedo zoper sina človečjega, odpustila mu se bo; a kdor se zarotí zoper Duha svetega, ne bo mu se odpustilo.

¹¹ Kedar vas pa popeljejo v shajališča in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi povedali:

¹² Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas, kaj je treba reči.

¹³ Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino.

¹⁴ On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med vama?

¹⁵ In reče jim: Glejte in varujte se lakomnosti; kajti nikdor ne živí ob¹ obilnosti imenja svojega.

1. (od)

¹⁶ Pové jim pa priliko, govoreč: Nekemu človeku bogatemu obrodila je njiva;

¹⁷ In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj bom storil, ko nimam kam spraviti letine svoje?

¹⁸ Pa reče: To bom storil: podrl bom žitnice svoje, in naredil bom veče, in spravil bom tu vse pridelke svoje in blago svoje.

¹⁹ Ter porečem duši svojej: Duša! veliko blaga imaš na veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se.

²⁰ Reče pa mu Bog: Neumnež! to noč bom tirjal dušo tvojo od tebe; a kar si pripravil, čegavo bo?

²¹ Tako, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.

²² Reče pa učencem svojim: Za to vam pravim, da ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.

²³ Življenje je več kakor hrana, in telo več kakor obleka.

²⁴ Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne žanjejo; kteri nimajo kleti ne žitnice, in Bog jih živí: koliko bolji ste vi od tic?

²⁵ Kdo od vas pa skrbeč more postavi svojej primakniti en komolec?

²⁶ Če torej tudi najmanjega ne morete, čemu skrbite za drugo?

²⁷ Poglejte lilije, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: Tudi Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel, kakor teh ena.

²⁸ Če pa travo na polji, ktera danes stojí, a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni?

²⁹ Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali kaj boste pili; in ne skrbite.

³⁰ Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče vaš vé, da tega potrebujete.

³¹ Nego iščite kraljestva Božjega, in vse to vam se bo pridalo.

³² Ne boj se, mala čreda! kajti volja je očeta vašega dati vam kraljestvo.

³³ Prodajte imenje svoje, in dajte miloščino. Napravite si mošnje, ktere ne ostaré, zaklad na nebesih, kteri ne izgine, kjer se tat ne približuje, in tudi molj ne razjeda.

³⁴ Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.

³⁵ Bodi vam ledje opasano, in sveče prižgane;

³⁶ In vi podobni ljudém, kteri pričakujejo gospodarja svojega, kedaj se bo vrnil z ženitnine, da mu, kedar pride in potrka, precej odpró.

³⁷ Blagor tistim hlapcem, ktere bo našel gospodar, kedar pride, da čujejo. Resnično vam pravim, da se bo opasal in jih bo posadil, ter bo pristopil in jim bo stregel.

³⁸ In če pride o drugej straži, ali če o tretjej straži pride in bo našel tako, blagor tistim hlapcem.

³⁹ Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal podkopati hiše svoje.

⁴⁰ Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.

⁴¹ Reče pa mu Peter: Gospod, praviš li to priliko nam, ali vsem?

⁴² Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti in modri pristavnik, kterega je postavil gospodar nad družino svojo, naj jim daje hrano o svojem času?

⁴³ Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar, kedar pride, da tako dela.

⁴⁴ Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem imenjem svojim.

⁴⁵ Če pa reče ta hlapec v srcu svojem: Gospodarja mojega še ne bo! in začne pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in pijančevati:

⁴⁶ Prišel bo gospodar tega hlapca o dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé: in presekal ga bo, in del njegov bo položil z neverniki.

⁴⁷ Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodarja svojega vedel, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovej, tepen bo zeló;

⁴⁸ A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, tepen bo malo. Vsakemu pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo od njega mnogo; in komor so izročili mnogo, tirjali bodo od njega več.

⁴⁹ Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če se je uže užgal?

⁵⁰ Ali s krstom se imam krstiti, in kako britko mi je, dokler se ne dopolni!

⁵¹ Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor.

⁵² Kajti odslej jih bo pet v enej hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi.

⁵³ Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo.

⁵⁴ Pravil je pa tudi ljudstvu: Kedar vidite oblak, da vzhaja od zahoda, precej pravite: Dež bo! in zgodí se tako.

⁵⁵ In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče bo! in zgodí se.

⁵⁶ Hinavci! lice zemlje in neba véste razločevati: tega časa pa kako ne razločujete?

⁵⁷ Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?