¹ Zgodí se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

² (To popisovanje prvo bilo je, ko je vladal v Siriji Cirenij.)

³ In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

⁴ Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ktero se imenuje Betlehem, (ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,)

⁵ Da se zapiše z Marijo zaročeno mu ženo, ktera je bila noseča.

⁶ Zgodí se pa, ko sta bila tam, da se izpolnijo dnevi, da porodí.

⁷ In rodí sina svojega prvenca, in povije ga v plenice, in položi ga v jasli: ker jima ni bilo prostora v gostilnici.

⁸ Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri so čuli in na ponočnih stražah bili pri čredi svojej.

⁹ In glej, angelj Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije; in uplašijo se z velikim strahom.

¹⁰ Pa jim angelj reče: Ne bojte se! kajti glej, oznanjam vam veliko radost, ktera bo vsemu ljudstvu:

¹¹ Da vam se je rodil danes zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

¹² In to vam bo znamenje: Našli boste dete povito, da leži v jaslih.

¹³ In na hip se pokaže z angeljem množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili, govoreč:

¹⁴ Slava na višavah Bogu, in na zemlji mir; med ljudmi dobra volja.

¹⁵ In zgodí se, ko odidejo angelji od njih na nebo, pa rekó pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Gospod.

¹⁶ In pridejo jadrno, in najdejo Marijo in Jožefa, in dete, da leží v jaslih.

¹⁷ Videvši pa, povedó, kar jim je bilo rečeno za to dete.

¹⁸ In vsi, kteri so slišali, začudijo se temu, kar so jim bili povedali pastirji.

¹⁹ A Marija je vse te besede varovala, in zlágala jih je v srcu svojem.

²⁰ In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

²¹ In ko se izpolni osem dnî, da dete obrežejo, pa mu dadó ime Jezus, ktero je bil imenoval angelj, predno se je še začel v telesu.

²² In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja njenega, po postavi Mojzesovej, prineseta ga v Jeruzalem, da ga postavita pred Gospoda,

²³ (Kakor je pisano v postavi Gospodovej: "Vsak samec, kteri odprè maternico, posvetí naj se Gospodu,")

²⁴ In da dasta dar po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovej: "Dve grlici ali dva golobiča."

²⁵ In glej, bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen, in čakal je tolažbe Izraelove, in Duh sveti je bil v njem.

²⁶ In razodel mu je bil sveti Duh, da ne bo videl smrti, dokler ne vidi Kristusa Gospoda.

²⁷ In pride v Duhu v tempelj. In ko prineseta roditelja otroka Jezusa, da storita za-nj po šegi postave,

²⁸ Pa ga on vzeme na naročje svoje, in zahvali Boga, in reče:

²⁹ Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svojej v miru:

³⁰ Ker so videle očí moje zveličanje tvoje,

³¹ Ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov;

³² Luč za razsvetljenje poganov, in slavo naroda tvojega Izraelskega.

³³ A Jožef in mati njegova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem.

³⁴ In blagoslovi ju Simeon, in reče Mariji materi njegovej: Glej, ta je postavljen na pad in vstajenje mnogim v Izraelu, in za znamenje, kteremu se bo nasprotovalo:

³⁵ (A tebi samej bo pa prebodel meč dušo!) da se odkrijejo iz mnogih src misli.

³⁶ In bila je prerokinja Ana, hči Fanuelova, od rodú Azerjevega: ta je bila zeló stara, in sedem let je bila živela z možem po devištvu svojem;

³⁷ In vdova okoli štiri in osemdesetih let, ktera ni odhajala od tempeljna, in je s postom in molitvami služila Bogu, noč in dan.

³⁸ In ta ravno tisti čas pristopi, in hvalila je Gospoda, in govorila je o njem vsem, kteri so čakali odrešenja v Jeruzalemu.

³⁹ In ko vse po postavi Gospodovej dopolnijo, vrnejo se v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

⁴⁰ A dete je rastlo, in krepčalo se je v duhu, in napolnjevalo se je modrosti; in milost Božja je bila ž njim.

⁴¹ In hodila sta roditelja njegova vsako leto v Jeruzalem o velikonočnem prazniku.

⁴² In ko mu je bilo dvanajst let, in sta bila šla v Jeruzalem po navadi praznika,

⁴³ In sta dní dokončala, ko sta se onadva vračala, ostal je deček Jezus v Jeruzalemu. In tega ni vedel Jožef in mati njegova.

⁴⁴ Misleč pa, da je pri druščini, prešla sta dan hodá, in iskala sta ga pri sorodnikih in pri znancih.

⁴⁵ In ko ga nista našla, vrneta se v Jeruzalem, iskajoč ga,

⁴⁶ In zgodí se po treh dnéh, da ga najdeta v tempeljnu, da sedí sredi učenikov, ter jih posluša, in jih vprašuje.

⁴⁷ Čudili pa so se vsi, kteri so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

⁴⁸ In ko ga ugledata, zavzemeta se; in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

⁴⁹ Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je očeta mojega?

⁵⁰ In ona nista razumela besede, ktero jima je rekel.

⁵¹ Ter snide ž njima, in pride v Nazaret; in bil jima je pokoren. In mati njegova je varovala vse te besede v srcu svojem.

⁵² In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh.