¹ Po tem pa izvoli Gospod še drugih sedemdeset, in pošlje jih po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto in kraj, kamor je imel sam priti.

² In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo, ali delalcev malo; prosite torej gospodarja žetve, naj pošlje delalcev na žetev svojo.

³ Pojdite; glej, jaz vas pošiljam kakor jagnjeta sredi volkov.

⁴ Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obutala; in nikogar na poti ne pozdravljajte.

⁵ V kterokoli pa hišo vnidete, naprej recite: Mir tej hiši!

⁶ In če bo tu sin mirú, ostal bo mir vaš na njem; če pa ne vrnil se bo k vam.

⁷ A v tej hiši prebivajte, in jejte in pijte, kar imajo; kajti vreden je delalec plačila svojega. Ne prehajajte iz hiše v hišo.

⁸ In v kterokoli mesto pridete, in vas sprejmó, jejte, kar vam postavijo,

⁹ In uzdravljajte bolnike, kteri so v njej, in pravite jim: Približalo se je k vam kraljestvo Božje.

¹⁰ A v kterokoli mesto pridete, in vas ne sprejmó, izidite na ulice njegove in recite:

¹¹ Tudi prah, ki se nas je v mestu vašem prijel, otresamo vam; ali vedite to, da se je približalo k vam kraljestvo Božje.

¹² Pravim vam pa, da bo Sodomljanom tisti dan laže, nego temu mestu.

¹³ Gorjé ti, Korazin! gorjé ti, Betsajda! kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, kteri so se zgodili v vama, bila bi se davno, v žaklji in pepelu sedeč, spokorila.

¹⁴ Ali Tiru in Sidonu bo laže na sodbi, nego vama.

¹⁵ In ti, Kapernaum, ki si se do neba povzdignil, zagnan boš do pekla.

¹⁶ Kdor posluša vas, posluša mene; in kdor se odreka vas, odreka se mene: a kdor se mene odreka, odreka se tega, kdor me je poslal.

¹⁷ Vrnejo pa se sedemdeseteri z radostjo, govoreč: Gospod, tudi hudiči so nam pokorni v imenu tvojem.

¹⁸ Pa jim reče: Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk.

¹⁹ Glej, dajem vam oblast stopati na kače in škorpijone, in vso silo vražjo: in nič vam ne bo škodovalo.

²⁰ Ali temu se ne radujte, da so vam hudiči pokorni; radujte se pa marveč, da so imena vaša zapisana na nebesih.

²¹ V ta čas se oveselí Jezus v duhu, in reče: Zahvaljujem ti, oče, Gospodar neba in zemlje! da si to prikril modrim in razumnim, in si je razodel nedoraslim; dà, oče: ker tako je bila volja tvoja.

²² Vse mi je izročil oče moj; in nikdor ne vé, kdo je sin, razen oče, in kdo je oče, razen sin, in komurkoli če sin razodeti.

²³ In obrnivši se k učencem posebej, reče: Blagor očém, ktere vidijo, kar vi vidite,

²⁴ Kajti pravim vam, da je veliko prerokov in kraljev želelo videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali.

²⁵ In glej, učenik postave vstane, in izkušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da zadobóm večno življenje?

²⁶ On mu pa reče: V zakonu kaj je pisano? kako bereš?

²⁷ On pa odgovarjajoč, reče: "Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega, in iz vse duše svoje, in iz vse močí svoje, in iz vse pameti svoje;" in: "a bližnjega svojega kakor samega sebe."

²⁸ Pa mu reče: Prav si odgovoril; to delaj, in živel boš.

²⁹ On pa, hoteč samega sebe opravičiti, reče Jezusu: Kdo pa je bližnji moj?

³⁰ Odgovarjajoč pa Jezus, reče: En človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je med razbojnike padel, kteri so, ko so ga bili slekli in ranili, odšli, pustivši ga na pol mrtvega.

³¹ Po naključbi pa je šel neki duhoven po tej poti, in videvši ga prejde mimo.

³² Enako pa tudi Levit, ko je bil na tem mestu, pride, in videvši ga, prejde mimo.

³³ Neki Samarijan pa, kteri je šel po poti, pride do njega; in ko ga ugleda, zasmili mu se.

³⁴ In pristopivši, obveže mu rane, in vlije olja in vina; in posadivši ga na svoje kljuse, pripelje ga v gostilnico, in poskrbi za-nj.

³⁵ Drugi dan pa, ko je odhajal, vzeme dva srebrnika iz mošnje, in dá krčmarju, in reče mu: Skrbi za-nj; in karkoli več boš potrošil, povrnil ti bom jaz, kedar se vrnem.

³⁶ Kdo torej od teh tréh ti se zdí, da je bil bližnji temu, ki je padel med razbojnike?

³⁷ On pa reče: Ta, kteri se ga je usmilil. Reče mu torej: Pojdi, tudi ti delaj enako.

³⁸ Zgodí se pa, ko so šli, pa vnide on v eno vas; a neka žena po imenu Marta sprejme ga v hišo svojo.

³⁹ In ta je imela sestro, ktera se je imenovala Marija, ktera je tudi sedeč pri nogah Jezusovih poslušala besedo njegovo.

⁴⁰ A Marta si je dajala veliko opraviti s postrežbo; ter pristopi, in reče: Gospod, kaj ti ni mar, da me je sestra moja samo pustila, naj strežem? Reci jej torej, naj mi pomore.

⁴¹ Odgovarjajoč pa, reče jej Jezus: Marta! Marta! skrbiš in trudiš se za mnogo;

⁴² Ali le eno je potrebno. A Marija je dobri del izvolila, kteri jej se ne bo odvzel.