¹ Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj izšel, da najeme delalcev v vinograd svoj.

² In pogodivši se z delalci po groši na dan, pošlje jih v vinograd svoj.

³ In ko izide okoli tretje ure, ugleda druge, da stojé na trgu brez dela.

⁴ In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom.

⁵ Oni pa odidejo. Ko izide zopet o šestej in devetej uri, storí ravno tako.

⁶ Ko pa izide okoli enajste ure, najde druge, da stojé brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela?

⁷ Rekó mu: Ker nas ni nihče najel. In velí jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, boste prejeli.

⁸ Ko se je pa zvečerilo, veli¹ gospodar vinograda pristavniku svojemu: Pokliči delalce, in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.

1. (velí)

⁹ In prišedši tisti, kteri so bili najeti okoli enajste ure, prejmó po groši.

¹⁰ Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; in tudi oni prejmó po groši.

¹¹ Prejemši pa, godrnjali so nad gospodarjem,

¹² Govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli breme vsega dné in vročino.

¹³ On pa odgovorí in reče enemu od njih: Prijatelj! ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po groši?

¹⁴ Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.

¹⁵ Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?

¹⁶ Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.

¹⁷ In ko je šel Jezus v Jeruzalem, vzeme po poti dvanajstere učence na stran in jim reče:

¹⁸ Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem; in obsodili ga bodo na smrt.

¹⁹ In izročili ga bodo poganom, naj ga zasmehujejo, in bičajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti.

²⁰ Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma, ter mu se je poklanjala in ga nekaj prosila.

²¹ On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta ta dva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kraljestvu tvojem.

²² Jezus pa odgovorí in reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim? Rečeta mu: Moreva.

²³ In reče jima: Kelih moj bosta torej pila, in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila; ali da bi sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega.

²⁴ In slišavši to deseteri, ujezé se nad tema dvema bratoma.

²⁵ Jezus jih pa pokliče in reče: Véste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo.

²⁶ Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik;

²⁷ In kdor hoče prvi biti med vami, bodi vam hlapec.

²⁸ Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje v odkup za mnoge.

²⁹ In ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva.

³⁰ In glej, dva slepca sta sedela kraj poti, in slišavši, da gre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, Gospod, sin Davidov!

³¹ Ljudstvo jima pa zapretí, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: usmili se naju, gospod, sin Davidov!

³² In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama storím?

³³ Rečeta mu: Gospod! da se nama očí odpró.

³⁴ Jezusu se pa zasmilita, in dotakne se njunih očî. In precej so spregledale njune očí, in šla sta za njim.