¹ In zgodí se, ko je Jezus vse te besede končal, reče učencem svojim:

² Véste, da bo črez dva dní¹ velika noč, in sin človečji bo izdan, da ga križajo.

1. (dnî)

³ Tedaj se zberó véliki duhovni in pismarji in starešine naroda na dvoru vélikega duhovna, kteremu je bilo ime Kajfa.

⁴ In posvetujejo se, da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili.

⁵ Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta.

⁶ Ko je bil pa Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,

⁷ Pristopi k njemu žena, ktera je imela sklenico dragocene mire, in jo izlije na glavo njegovo, ko je sedel za mizo.

⁸ Ko pa učenci njegovi to vidijo, razhudé se, govoreč: Čemu ta potrata?

⁹ Ta mira namreč bi se bila mogla za mnogo prodati, in dati se ubogim.

¹⁰ Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj delate ženi skrbí? kajti dobro delo je storila na meni.

¹¹ Uboge namreč imate vselej s seboj; mene pa nimate vselej.

¹² Kajti da je izlila to miro na telo moje, storila je to za pokop moj.

¹³ Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

¹⁴ Tedaj odide eden od dvanajsterih, kteremu je bilo ime Juda Iškarijan, k vélikim duhovnom,

¹⁵ In reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni mu pa obrekó trideset srebrnikov.

¹⁶ In odtlej je iskal priložnosti, da ga izdá.

¹⁷ Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu rekó: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

¹⁸ On pa reče: Pojdite v mesto k temu in temu, in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi.

¹⁹ In učenci storé, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo velikonočno jagnje.

²⁰ Ko se je pa zvečerilo, sede za mizo z učenci svojimi.

²¹ In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas izdal.

²² In zeló jim se užali, in začnó mu praviti vsak od njih: Ali sem jaz, Gospod?

²³ On pa odgovorí in reče: Ta, ki je omočil z menoj rokó v skledo, ta me bo izdal.

²⁴ Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjé tistemu človeku, kteri sina človečjega izdaja, Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil tisti človek rodil.

²⁵ Juda izdajalec njegov pa odgovorí in reče: Ali sem jaz, rabi? Reče mu: Ti si rekel.

²⁶ Ko so pa jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslovivši, prelomi, in dajal je učencem svojim, govoreč: Vzemite, jejte; to je telo moje.

²⁷ In vzemši kelih, zahvali, in dá jim, govoreč: Pijte iž njega vsi;

²⁸ Kajti to je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge v odpuščanje grehov.

²⁹ Pravim vam pa, da odslej ne bom pil od tega trtnega rodú, do tistega dné, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu očeta svojega.

³⁰ In ko so odpeli, odidejo na oljsko goro.

³¹ Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: "Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce črede."

³² Po vstajanji svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.

³³ Peter pa odgovorí in mu reče: Če se tudi vsi od tebe pohujšajo, jaz se ne bom nikoli pohujšal.

³⁴ Jezus mu reče: Resnično ti pravim, da to noč, predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat.

³⁵ Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako tudi vsi učenci rekó.

³⁶ Tedaj pride ž njimi Jezus v vas imenovano Getsemane, in reče učencem: Usedite se tu dotlej, da grem in tam molim.

³⁷ In vzemši Petra in Zebedejeva dva sina, začne žalovati in obupovati.

³⁸ Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte z menoj.

³⁹ In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj, in molil je, govoreč: Oče moj! če je mogoče, odide naj ta kelih od mene; ali ne kakor hočem jaz, nego kakor ti.

⁴⁰ In prišedši k učencem, najde jih, da spé; ter reče Petru: Tako niste mogli ene ure z menoj prečuti?

⁴¹ Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo.

⁴² Zopet odide drugoč; in molil je, govoreč: Oče moj! ako ne more ta kelih oditi od mene, če ga ne pijem, zgódi se volja tvoja.

⁴³ In prišedši, najde jih zopet, da spé; bile so jim namreč oči otežale.

⁴⁴ In pustivši jih, odide zopet; in molil je v tretje, govoreč iste besede.

⁴⁵ Tedaj pride k učencem svojim, in reče jim: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in sin človečji se izdaja grešnikom v roke.

⁴⁶ Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal.

⁴⁷ In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od vélikih duhovnov in starešin naroda.

⁴⁸ Izdajalec njegov jim je pa dal znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; primite ga.

⁴⁹ In precej pristopi k Jezusu, in reče: Zdrav bodi, rabi! in ga poljubi.

⁵⁰ Jezus mu pa reče: Prijatelj! po kaj si prišel? Tedaj pristopijo in položé roke svoje na Jezusa in ga vjemó.

⁵¹ In glej, eden tistih, kteri so bili z Jezusom, stegne roko svojo in izdere meč svoj, in udari hlapca vélikega duhovna in mu odseka uho.

⁵² Tedaj mu velí Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, kteri primejo za meč, poginili bodo z mečem.

⁵³ Ali misliš li, da ne morem sedaj očeta svojega prositi, in poslal bi mi več nego dvanajst legijonov angeljev?

⁵⁴ Kako bi se pa izpolnila pisma, da mora tako biti?

⁵⁵ V ta čas reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste izšli na me z meči in koli? Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili.

⁵⁶ Ali vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prerokov. Tedaj ga vsi učenci pusté, in pobegnejo.

⁵⁷ A tisti, kteri so Jezusa vjeli, odpeljejo ga k vélikemu duhovnu Kajfu, kjer so se pismarji in starešine zbrali.

⁵⁸ A Peter je šel oddaleč za njim, noter do dvora vélikega duhovna; in stopivši noter, sede k hlapcem, da vidi konec.

⁵⁹ Véliki duhovni in pismarji in ves zbor so pa iskali lažnjive priče zoper Jezusa, da bi ga umorili.