¹ Kajti vemo, da če bi naša zemeljska hiša tega šotorskega svetišča razpadla, imamo v nebesih večno Božjo stavbo, hišo ne narejeno z rokami.

² Kajti v tem stokamo in iskreno želimo, da bi se povrh odeli z našo hišo, ki je iz nebes;

³ § če je tako, da ko bomo oblečeni, ne bi bili najdeni goli.

⁴ Kajti mi, ki smo v tem šotoru, obteženi stokamo. Ne zato, ker hočemo biti neoblečeni, temveč oblečeni povrh, da bi bila umrljivost lahko požrta z življenjem.

⁵ Torej kdor nas je naredil za točno isto stvar, je Bog, ki nam je dal tudi poroštvo Duha.

⁶ Torej smo vedno zaupljivi, ker vemo, da medtem ko smo doma v telesu, smo odsotni od Gospoda

⁷ (kajti hodimo po veri, ne po pogledu).

⁸ Zaupljivi smo, pravim in voljni rajši biti odsotni iz telesa in biti prisotni z Gospodom.

⁹ Zatorej se¹ trudimo, da bomo bodisi prisotni ali odsotni, lahko pri njem sprejeti.

1. se…: ali, si prizadevamo.

¹⁰ Kajti vsi se moramo prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsakdo lahko prejel stvari, storjene v svojem telesu, glede na to, kar je storil, bodisi je to dobro ali slabo.

¹¹ ¶ Ker torej poznamo Gospodov strah,¹ pregovarjamo ljudi; toda Bogu smo postali očitni; in zaupam tudi, [da] smo postali očitni v svojih vesteh.

1. [strah: gr. phobos; fobija; groza.]

¹² Kajti ne priporočamo se vam ponovno, temveč vam dajemo priložnost, da ste zavoljo nas ponosni, da boste imeli nekaj, da odgovorite tem, ki se ponašajo na zunaj,¹ ne pa v srcu.

1. na zunaj: gr. z obrazom.

¹³ Kajti če smo brez pameti, je to za Boga, ali če smo zdravega mišljenja, je to zaradi vaše stvari.

¹⁴ Kajti sili nas Kristusova ljubezen; ker tako sodimo, da če je eden umrl za vse, potem so bili mrtvi vsi.

¹⁵ In da je umrl za vse, da tisti, ki živijo, odslej ne bi živeli več zase, temveč za tistega, ki je zanje umrl in ponovno vstal.

¹⁶ Zatorej odslej nobenega človeka ne poznamo po mesu. Da, četudi smo Kristusa poznali po mesu, ga vendarle sedaj ne poznamo več [po mesu].

¹⁷ § Torej, če je katerikoli človek v Kristusu, je novo ustvarjeno bitje.¹ Stare stvari so minile; glejte, vse stvari so postale nove.

1. Iz 43,19; Raz 21,5

¹⁸ In vse stvari so od Boga, ki nas je po Jezusu Kristusu spravil s seboj in nam dal službo pobotanja;

¹⁹ namreč, da je bil Bog v Kristusu, ko je svet pobotal s seboj, ker jim ni pripisal njihovih prekrškov, nam¹ pa predal besedo sprave.

1. nam…: gr. v nas pa dal.

²⁰ Torej smo potem predstavniki za Kristusa, kakor da vas je po nas rotil Bog. Namesto Kristusa vas prosimo, bodite spravljeni z Bogom.

²¹ Kajti njega, ki ni poznal greha, je zaradi nas storil, da postane greh, da bi mi lahko postali Božja pravičnost v njem.