¹ Pavel,¹ apostol (ne od ljudi niti ne po človeku, temveč po Jezusu Kristusu in Bogu Očetu, ki ga je obudil od mrtvih)

1. [Leta Gospodovega 58.]

² in vsi bratje, ki so z menoj, cerkvam v Galatiji:

³ ›Milost bodi vam in mir od Boga Očeta in od našega Gospoda Jezusa Kristusa,

⁴ ki je samega sebe dal za naše grehe, da nas lahko osvobodi iz tega sedanjega hudobnega sveta, glede na voljo Boga in našega Očeta,

⁵ ki mu bodi slava na veke vekov. Amen.‹

⁶ Čudim se, da ste se tako hitro oddaljili od tistega, ki vas je poklical v Kristusovo milost, k drugemu evangeliju,

⁷ ki ni drug, temveč so tam nekateri, ki vas vznemirjajo in hočejo izkriviti Kristusov evangelij.

⁸ Toda čeprav vam mi ali angel iz nebes oznanja kak drug evangelij, kakor tega, ki smo vam ga oznanili, naj bo ta preklet.

⁹ Kakor smo rekli prej, tako ponovno govorim sedaj: »Če vam katerikoli človek oznani kak drug evangelij, kakor ta, ki ste ga prejeli, naj bo preklet.«

¹⁰ Kajti ali sedaj pregovarjam ljudi ali Boga? Ali poskušam ugajati ljudem? Kajti če bi še ugajal ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik.

¹¹ Toda potrjujem vam, bratje, da evangelij, ki je bil oznanjen po meni, ni po človeku.

¹² Kajti niti ga nisem prejel od človeka niti se ga nisem naučil, temveč po razodetju Jezusa Kristusa.

¹³ Kajti slišali ste o mojem vedênju, v preteklem času v judovski religiji, da sem preko mere preganjal Božjo cerkev in jo pustošil,

¹⁴ in v judovski religiji napredoval nad mnoge svoje vrstnike v svojem¹ lastnem narodu in bil še silno vnet za izročila svojih očetov.

1. svojem…: gr. letih.

¹⁵ Toda ko¹ je Bogu, ki me je od maternice moje matere odbral in me poklical po svoji milosti, ugajalo,

1. [Leta Gospodovega 35.]

¹⁶ da v meni razodene svojega Sina, da bi ga lahko oznanjal med pogani, se nisem takoj posvetoval z mesom in krvjo,

¹⁷ niti nisem odšel gor v Jeruzalem k tem, ki so bili apostoli pred menoj, temveč sem odšel v Arabijo in se ponovno vrnil v Damask.

¹⁸ Potem¹ sem po² treh letih odšel gor v Jeruzalem, da vidim Petra in z njim ostal petnajst dni.

1. [Leta Gospodovega 38.]
2. po…: ali, se po treh letih vrnil.

¹⁹ Toda izmed apostolov nisem videl nobenega drugega, razen Jakoba, Gospodovega brata.

²⁰ Torej stvari, ki vam jih pišem, glejte, pred Bogom, ne lažem.

²¹ Kasneje sem prišel v področja Sirije in Kilikije;

²² in po obrazu sem bil nepoznan cerkvam v Judeji, ki so bile v Kristusu,

²³ toda samo slišali so: »Da tisti, ki nas je v preteklih časih preganjal, sedaj oznanja vero, ki jo je nekoč uničeval.«

²⁴ § In slavili so Boga v meni.

¹ Potem sem po štirinajstih letih ponovno z Barnabom odšel gor v Jeruzalem in s seboj vzel tudi Tita.

² In gor sem odšel po razodetju in jim posredoval ta evangelij, ki ga oznanjam med pogani, toda skrivaj¹ tem, ki so bili ugledni, da ne bi na kakršenkoli način tekel ali sem tekel zaman.

1. skrivaj: ali, posamično.

³ Toda niti Tit, ki je bil z menoj, ki je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže.

⁴ In to zaradi nepričakovano privedenih lažnih bratov, ki so prišli na skrivnem, da zalezujejo našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas lahko privedli v suženjstvo;

⁵ katerim nismo niti za eno uro dali prostora s podložnostjo, da bi se evangelijska resnica lahko nadaljevala z vami.

⁶ Toda izmed teh, ki so se zdeli, da so nekaj (karkoli so bili, mi ni važno; Bog ne sprejema človeške zunanjosti), kajti tisti, ki so se zdeli, da so nekaj, mi na posvetovanju niso ničesar dodali,

⁷ temveč nasprotno, ko so videli, da je bil evangelij neobreze zaupan meni, kakor je bil evangelij obreze Petru

⁸ (kajti, kdor je učinkovito deloval v Petru k apostolstvu obrezanih, isti je bil mogočen v meni za pogane).

⁹ In ko so Jakob, Kefa in Janez, ki se zdijo, da so stebri, zaznali milost, ki mi je bila dana, so meni in Barnabu podali desnice družabništva, da bi midva šla k poganom, oni pa k obrezanim.

¹⁰ Le želeli so, da bi se spominjala revnih; isto kar sem si tudi sam prizadeval storiti.

¹¹ Toda ko je Peter prišel v Antiohijo, sem se mu v obraz uprl, ker je bil za ošteti.

¹² Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani. Toda ko so prišli, se je umaknil in se oddvojil, ker se je bal teh, ki so bili iz obreze.

¹³ In prav tako so se z njim pretvarjali drugi Judje; do te mere, da je bil tudi Barnaba zapeljan z njihovim pretvarjanjem.

¹⁴ Toda ko sem videl, da niso živeli pošteno, glede na resnico evangelija, sem pred vsemi temi rekel Petru: »Če ti, ki si Jud, živiš po načinu poganov, ne pa, kakor počno Judje, zakaj siliš pogane, da živijo, kakor počno Judje?«

¹⁵ Mi, ki smo Judje po naravi, ne pa poganski grešniki,

¹⁶ vemo, da človek ni opravičen po delih postave, temveč po veri v Jezusa Kristusa, celó mi smo verovali v Jezusa Kristusa, da bi bili lahko opravičeni po veri v Kristusa, ne pa po delih postave, kajti po delih postave ne bo opravičeno nobeno meso.

¹⁷ Toda če smo, medtem ko si prizadevamo biti opravičeni po Kristusu, tudi mi sami spoznani [za] grešnike, je potemtakem Kristus služabnik greha? Bog ne daj.

¹⁸ Kajti če ponovno gradim stvari, ki sem jih uničil, samega sebe delam prestopnika.

¹⁹ Kajti po postavi sem mrtev postavi, da bi lahko živel Bogu.

²⁰ Križan sem s Kristusom, pa vendar živim; vendar ne jaz, temveč Kristus živi v meni. In življenje, ki ga sedaj živim v mesu, živim po veri v Božjega Sina, ki me je ljubil in dal zame samega sebe.

²¹ Ne onemogočam Božje milosti; kajti če je pravičnost prišla po postavi, potem je Kristus umrl zaman.

¹ § O nespametni Galačani, kdo vas je uročil, da ne bi ubogali resnice, pred čigar očmi je bil očitno postavljen Jezus Kristus, križan med vami?

² Samo to hočem izvedeti od vas: »Ali ste prejeli Duha z deli postave ali s poslušnostjo veri?«

³ Ali ste tako nespametni? Ali ste, začenši z Duhom, sedaj popolni v mesu?

⁴ Ali ste toliko¹ stvari pretrpeli zaman? Če bi bile vendarle zaman.

1. toliko: ali, tako veliko.

⁵ On torej, ki vam daje Duha in med vami dela čudeže, ali jih dela po delih postave ali po poslušnosti veri?

⁶ Celó kakor je Abraham veroval Bogu in mu je bilo to šteto¹ za pravičnost.

1. šteto: ali, pripisano.

⁷ Spoznajte torej, da so Abrahamovi otroci tisti, ki so iz vere.

⁸ In ker je pismo slutilo, da bo Bog pogane opravičil po veri, je poprej oznanjalo evangelij Abrahamu, rekoč:¹ ›V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.‹

1. 1 Mz 12,3

⁹ Tako so torej tisti, ki so iz vere, blagoslovljeni z zvestim Abrahamom.

¹⁰ Kajti kolikor jih je iz del postave, so pod prekletstvom, kajti pisano je: ›Preklet je vsak, kdor ne vztraja v vseh stvareh, ki so pisane v knjigi postave, da jih izvrši.‹

¹¹ Toda očitno je to, da v Božjih očeh noben človek ni opravičen s postavo, kajti:¹ ›Pravični bo živel iz vere.‹

1. Hab 2,4; Rim 1,17

¹² Postava pa ni iz vere,¹ temveč: ›Človek, ki jih izvršuje, bo živel po njih.‹

1. 3 Mz 18,5

¹³ Kristus nas je odkupil od prekletstva postave, ko je za nas postal prekletstvo, kajti pisano je:¹ ›Preklet je vsak, kdor visi na drevesu.‹

1. 5 Mz 21,23

¹⁴ Da bi Abrahamov blagoslov lahko po Jezusu Kristusu prešel na pogane, da bi mi po veri lahko prejeli obljubo Duha.

¹⁵ Bratje, govorim po človeških običajih: »Čeprav je to samo človeška zaveza,¹ vendar če je potrjena, je noben človek ne razveljavlja ali dodaja k njej.«

1. zaveza: ali, oporoka.

¹⁶ Torej obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu semenu. Ni rekel: ›In semenom,‹ kakor mnogim; temveč kakor enemu: ›In tvojemu semenu,‹ ki je Kristus.

¹⁷ § In pravim to, da zaveze, ki je bila prej potrjena od Boga v Kristusu, postava, ki je bila štiristo trideset let kasneje, ne more razveljaviti, da bi obljubo storila brez učinka.

¹⁸ Kajti če je dediščina po postavi, le-ta ni več po obljubi; toda Bog jo je Abrahamu dal po obljubi.

¹⁹ Čemu potem služi postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel potomec¹, ki mu je bila dana obljuba; in ta je bila odrejena po angelih v roko posrednika.

1. [potomec: gr. sperma; seme.]

²⁰ Torej posrednik ni posrednik enega, toda Bog je eden.

²¹ Ali je potem postava zoper Božje obljube? Bog ne daj, kajti če bi bila dana postava, ki bi lahko dala življenje, bi bila pravičnost resnično po postavi.

²² Toda pismo je vse zaprlo pod greh, da bi bila lahko tem, ki verujejo, dana obljuba po veri Jezusa Kristusa.

²³ Toda preden je prišla vera, smo bili držani pod postavo, zaprti veri, ki naj bi se razodela kasneje.

²⁴ Zatorej je bila postava naša vzgojiteljica, da nas privede h Kristusu, da bi bili mi lahko opravičeni iz vere.

²⁵ Toda potem, ko je prišla vera, nismo več pod vzgojiteljico.

²⁶ Kajti vi vsi ste Božji otroci po veri v Kristusa Jezusa.

²⁷ Kajti tako veliko, kot vas je bilo krščenih v Kristusa, ste oblekli Kristusa.

²⁸ Ni niti Juda niti Grka, ni niti sužnja niti svobodnega, ni niti moškega niti ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.

²⁹ Če pa ste Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme in dediči glede na obljubo.

¹ Pravim torej: »Da se dedič, dokler je še otrok, nič ne razlikuje od služabnika, čeprav je gospodar vsega,

² temveč je pod varuhi in vzgojitelji do časa, določenega od očeta.«

³ Točno tako smo bili mi, ko smo bili otroci, v suženjstvu pod prvinami¹ sveta.

1. prvinami: ali, zametki.

⁴ Toda ko je prišla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz ženske, postavljenega pod postavo,

⁵ da odkupi te, ki so bili pod postavo, da bi mi lahko prejeli posinovljenje.

⁶ In ker ste sinovi, je Bog v vaša srca poslal Duha svojega Sina, ki kliče: »Aba, Oče.«

⁷ § Zatorej nisi več služabnik, temveč sin; če pa [si] sin, [si] potem po Kristusu Božji dedič.

⁸ Vendar ste tedaj, ko niste poznali Boga, služili tem, ki po naravi niso bogovi.

⁹ Toda sedaj, potem ko ste spoznali Boga, ali bolje rečeno ste spoznani od Boga, kako se ponovno¹ obračate k slabotnim in bednim prvinam,² ki jim želite biti ponovno v suženjstvu?

1. ponovno…: ali, obračate nazaj.
2. prvinam: ali, zametkom.

¹⁰ Obeležujete dneve in mesece in čase in leta.

¹¹ Bojim se za vas, da nisem na vas zaman priložil truda.

¹² Bratje, rotim vas, bodite kakor sem jaz; kajti jaz sem kakor ste vi; sploh me niste prizadeli.

¹³ Vi veste, kako sem vam na začetku oznanjal evangelij iz šibkosti mesa.

¹⁴ § In moje preizkušnje, ki je bila v mojem mesu, niste niti prezirali niti zavrgli, temveč ste me sprejeli kot Božjega angela, celó kot Kristusa Jezusa.

¹⁵ Kje¹ je potem blagoslovljenost, o kateri ste govorili? Kajti pričujem vam, da če bi bilo mogoče, bi si iztaknili lastne oči in mi jih dali.

1. Kje…: ali, Kakšna je bila potem.

¹⁶ Sem torej postal vaš sovražnik, ker vam govorim resnico?

¹⁷ Oni so vam goreče naklonjeni, toda ne pravilno; da, izključili bi vas,¹ da bi jim vi bili goreče naklonjeni.

1. vas: ali, nas.

¹⁸ Toda dobro je biti nenehno goreče naklonjen v dobri stvari in ne samo, kadar sem prisoten z vami.

¹⁹ Moji majhni otroki, zaradi katerih se mučim v ponovnem rojevanju, dokler ne bo v vas oblikovan Kristus,

²⁰ sedaj želim biti prisoten z vami in spremeniti svoj glas; kajti stojim¹ s pomislekom o vas.

1. stojim…: ali, zbegan sem za vas.

²¹ Povejte mi vi, ki želite biti pod postavo, ali ne slišite postave?

²² Kajti pisano je, da je imel Abraham dva sinova, enega s sužnjico, drugega pa s svobodno.

²³ Toda ta, ki je bil iz sužnje, je bil rojen po mesu; toda tisti iz svobodne, je bil po obljubi.

²⁴ Katere stvari so prispodoba, kajti to sta dve zavezi;¹ ena z gore Sinaj,² ki povzroča suženjstvo, ki je Hagára.

1. zavezi: ali, oporoki.
2. Sinaj: gr. Sina.

²⁵ Kajti ta Hagára je gora Sinaj v Arabiji in ustreza¹ [prestolnici] Jeruzalem, ki je sedaj in je v suženjstvu s svojimi otroki.

1. ustreza: ali, je v istem položaju s [prestolnico.]

²⁶ Toda [prestolnica] Jeruzalem, ki je zgoraj, je svobodna, ki je mati nas vseh.

²⁷ Kajti pisano je:¹ ›Veseli se, ti jalova, ki ne rojevaš; izbruhni in zavpij, ti, ki nisi v porodnih mukah; kajti zapuščena ima mnogo več otrok kakor tista, ki ima soproga.‹

1. Iz 54,1

²⁸ Torej smo mi, bratje, kot je bil Izak, otroci obljube.

²⁹ Toda kakor je takrat, kdor je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po Duhu, točno tako je to sedaj.

³⁰ Vendar kaj pravi pismo?¹ ›Spôdi sužnjo in njenega sina, kajti sin sužnje ne bo dedič s sinom svobodne.‹

1. 1 Mz 21,10

³¹ Zaradi tega, bratje, nismo otroci sužnje, temveč svobodne.

¹ Stojte torej trdno v svobodi, s katero nas je Kristus osvobodil in ne bodite ponovno vpleteni z jarmom sužnosti.

² Glejte, jaz, Pavel, vam povem, da če boste obrezani, vam Kristus ne bo nič koristil.

³ Kajti ponovno pričujem vsakemu človeku, ki je obrezan, da je dolžnik izpolnjevanja celotne postave.

⁴ Katerikoli izmed vas ste opravičeni po postavi, vam je Kristus postal nekoristen; odpadli ste od milosti.

⁵ Kajti mi po Duhu čakamo na upanje pravičnosti iz vere.

⁶ Kajti v Jezusu Kristusu niti obreza ne koristi nič niti neobreza, temveč vera, ki deluje po ljubezni.

⁷ Dobro ste tekli; kdo vas je oviral,¹ da ne bi ubogali resnice?

1. oviral: ali, odpeljal nazaj.

⁸ To prepričevanje ne prihaja od tistega, ki vas kliče.

⁹ Malo kvasa prekvasi celotno gmoto.

¹⁰ Po Gospodu imam zaupanje v vas, da ne boste drugače misleči; toda kdor vas nadleguje, bo nosil svojo obsodbo, kdorkoli bo.

¹¹ In jaz, bratje, če vendarle oznanjam obrezo, zakaj še vedno trpim preganjanje? Potem je pohujšanje križa prenehalo.

¹² Kateri pa vas begajo, želim, da bi bili celó odrezani.

¹³ Kajti bratje, poklicani ste bili v svobodo; samo svobode ne uporabite za priložnost mesu, temveč v ljubezni služite drug drugemu.

¹⁴ Kajti vsa postava je izpolnjena v eni besedi, celó v tej:¹ ›Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‹

1. 3 Mz 19,18; Mt 22,39

¹⁵ Toda če drug drugega grizete in hrustate, pazite, da ne boste požrti eden od drugega.

¹⁶ Pravim torej to: »Hodite v Duhu in ne boste¹ uresničili poželenja mesa.«

1. boste…: ali, izpolnite.

¹⁷ Kajti meso hrepeni zoper Duha, Duh pa zoper meso; in ta dva sta drug drugemu nasprotna, tako da ne morete delati stvari, ki bi jih želeli.

¹⁸ Toda če ste vodeni od Duha, niste pod postavo.

¹⁹ § Torej dela mesa so očitna, ki so ta: zakonolomstvo, prešuštvovanje, nečistost, pohotnost,

²⁰ malikovanje, čaranje, sovraštvo, prerekanje, tekmovanja, bes, prepir, upori, krivoverstva,

²¹ zavisti, umori, pijanost, veseljačenja in podobno; o katerih vam vnaprej povem, kakor sem vam tudi povedal v preteklem času, da tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.

²² Toda sad Duha je ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, blagost, dobrota, vera,

²³ krotkost, zmernost; zoper te ni postave.

²⁴ In tisti, ki so Kristusovi, so meso križali s strastmi¹ in poželenji.

1. strastmi: ali, hrepenenji.

²⁵ Če živimo po Duhu, tudi hodimo v Duhu.

²⁶ Ne bodimo željni prazne slave z izzivanjem drug drugega in zavidanjem drug drugemu.

¹ § Bratje, če¹ je človek zasačen v krivdi, vi, ki ste duhovni, obnovite takšnega v duhu krotkosti; in se opazujte, da ne bi bili tudi vi skušani.

1. če: ali, četudi.

² Nosite bremena drug drugemu in tako izpolnite Kristusovo postavo.

³ Kajti če človek misli, da je on sam kaj, ko ni nič, samega sebe zavaja.

⁴ § Toda vsakdo naj preizkusi svoje lastno delo in potem bo imel veselje le v sebi in ne v drugem.

⁵ Kajti vsak človek bo nosil svoje lastno breme.

⁶ Kdor je poučevan v besedi, naj vse dobrine deli s tistim, ki poučuje.

⁷ Ne bodite zavedeni; Bog se ne [pusti] zasmehovati; kajti karkoli človek seje, to bo tudi žel.

⁸ Kajti kdor seje v svoje meso, bo od mesa požel trohljivost; toda kdor seje v Duha, bo od Duha požel večno življenje.

⁹ In ne bodimo naveličani v izvrševanju dobrega, kajti če ne izgubimo poguma, bomo v pravšnjem obdobju želi.

¹⁰ Medtem ko imamo torej priložnost, delajmo dobro vsem ljudem, še posebej tem, ki so iz verne družine.

¹¹ § Poglejte kako veliko pismo sem vam napisal s svojo lastno roko.

¹² Kolikor jih želi storiti dober prikaz v mesu, vas silijo, da bi bili obrezani; samo da oni ne bi trpeli preganjanja zaradi Kristusovega križa.

¹³ Kajti niti oni sami, ki so obrezani, se ne držijo postave; temveč vas želijo imeti obrezane, da bi se lahko ponašali z vašim mesom.

¹⁴ Toda Bog ne daj, da bi se jaz ponašal, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem¹ je svet križan meni, jaz pa svetu.

1. po katerem: ali, s čimer.

¹⁵ § Kajti v Kristusu Jezusu niti obreza ne koristi nič niti neobreza, temveč novo ustvarjeno bitje.

¹⁶ In kateri živijo glede na to pravilo, mir bodi nad njimi in usmiljenje in nad Božjim Izraelom.

¹⁷ Odslej naj me noben človek ne vznemirja, kajti na svojem telesu nosim znamenja Gospoda Jezusa.

¹⁸ Bratje, milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom. Amen. [Galačanom, napisano iz Rima.]