¹ Odloživši torej vso hudobnost in vso zvijačnost in licemerstvo in zavist in vse obrekovanje,

² hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje,

³ če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv.

⁴ K njemu pristopajoč, kamenu živemu, ki so ga sicer zavrgli ljudje, pri Bogu pa je izvoljen in dragocen,

⁵ se sezidavate tudi vi kot živi kameni v hišo duhovno, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu.

⁶ Kajti pisano je v pismu: „Glej, polagam na Sionu vogelni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo osramočen“.

⁷ Vam torej, ki verujete, je čast; nevernim pa je „ta kamen, ki so ga zavrgli zidarji, postal za glavo voglu“

⁸ in „kamen spotike in skala pohujšanja“; kateri se, ker so nepokorni besedi, spotikajo, za kar so bili tudi postavljeni.

⁹ Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo;

¹⁰ ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje, nekdaj ne deležni milosti, sedaj pa pomiloščeni.

¹¹ Ljubljeni, opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujete mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo;

¹² vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.

¹³ Pokorite se vsaki naredbi človeški zavoljo Gospoda: bodisi kralju kakor najvišjemu,

¹⁴ bodisi poglavarjem kakor od njega poslanim v kaznovanje hudodelnikov in v pohvalo teh, ki delajo dobro.

¹⁵ Kajti taka je volja Božja, da z dobrimi deli zavežite jezik nevednosti nespametnih ljudi;

¹⁶ kakor svobodni, a ne za pokrivalo hudobnosti imajoč svobodo, temveč kakor hlapci Božji.

¹⁷ Vse spoštujte, bratovščino ljubite, Boga se bojte, kralja častite!

¹⁸ Hlapci, bodite pokorni v vsem strahu gospodarjem, ne samo dobrim in krotkim, ampak tudi osornim.

¹⁹ Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga prenaša težave, po krivem trpeč.

²⁰ Kakšna namreč hvala, če boste grešeč in zato tepeni trpeli? Ampak če ste, dobro delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu.

²¹ Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih:

²² on ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih;

²³ on psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično;

²⁴ on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti; ž njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.

²⁵ Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k Pastirju in Škofu¹² duš svojih.

1. Glej opombo k Apd 20,28.
2. Apd 20,28