¹ Torej okoli tega časa je kralj Herod iztegnil¹ svoje roke, da nadleguje nekatere iz cerkve.

1. iztegnil…: ali, sprožil.

² In z mečem je ubil Jakoba, Janezovega brata.

³ Ker pa je videl, [da] je Judom to ugajalo, je še bolj nadaljeval, da zgrabi tudi Petra. (Takrat so bili dnevi nekvašenega kruha.)

⁴ § In ko ga je zgrabil, ga je vtaknil v ječo ter ga izročil štirim četvericam¹ vojakov, da ga varujejo, ker ga je mislil po Veliki noči² privesti k ljudem.

1. četvericam: četam štirih.
2. Veliki noči: gr. Pashi.

⁵ Peter je bil torej zadržan v ječi, toda cerkev¹ je zanj brez prenehanja molila k Bogu.

1. cerkev…: ali, vztrajna in iskrena molitev je bila napravljena k Bogu.

⁶ In ko naj bi ga Herod privedel, je isto noč Peter spal med dvema vojakoma, privezan z dvema verigama, čuvaji pred vrati pa so stražili ječo.

⁷ In glej, Gospodov angel je prišel nad njega in svetloba je zasijala v ječi in Petra je udaril v stran ter ga dvignil, rekoč: »Hitro vstani.« In njegove verige so odpadle z njegovih rok.

⁸ In angel mu je rekel: »Opaši se in si poveži svoje sandale.« In tako je storil. In mu reče: »Ogrni svojo obleko okoli sebe in mi sledi.«

⁹ In odšel je ven ter mu sledil in ni vedel, da je bilo res, kar se je zgodilo po angelu, temveč je mislil, da je videl videnje.

¹⁰ Ko sta bila mimo prve in druge straže, sta prišla k velikim železnim vratom, ki vodijo v mesto, ki so se jima sama od sebe odprla in odšla sta ven ter šla skozi neko ulico in angel je nemudoma odšel od njega.

¹¹ Ko je Peter prišel k sebi, je rekel: »Sedaj zagotovo vem, da je Gospod poslal svojega angela in me osvobodil iz Herodove roke ter pred vsem pričakovanjem ljudi izmed Judov.«

¹² Ko pa je stvar preudaril, je prišel k hiši Marije, Janezove matere, katerega vzdevek je bil Marko, kjer so bili mnogi skupaj zbrani ter molili.

¹³ In ko je Peter potrkal na velika vhodna vrata, je prišla prisluhnit¹ gospodična, po imenu Roda.

1. prisluhnit: ali, da vpraša kdo je bil tam.

¹⁴ In ko je spoznala Petrov glas, zaradi veselja ni odprla velikih vrat, temveč je stekla noter ter povedala, kako pred velikimi vrati stoji Peter.

¹⁵ Oni pa so ji rekli: »Nora si.« Toda nenehno je zatrjevala, da je bilo točno tako. Tedaj so ji rekli: »To je njegov angel.«

¹⁶ Toda Peter je nenehno trkal in ko so odprli vrata ter ga zagledali, so bili osupli.

¹⁷ Vendar ko jim je z roko namignil, naj molčijo, jim je razodel, kako ga je Gospod privedel iz ječe. In rekel je: »Pojdite, oznanite te stvari Jakobu in bratom.« In odšel je in šel v drug kraj.

¹⁸ Torej brž, ko je bil dan, med vojaki ni bila majhna razvnetost, kaj je nastalo s Petrom.

¹⁹ In ko ga je Herod iskal in ga ni našel, je zaslišal čuvaje ter ukazal, da naj bi bili le-ti usmrčeni. In iz Judeje je odšel dol v Cezarejo ter ostal tam.

²⁰ ¶ Herod pa je bil¹ zelo jezen na te iz Tira in Sidóna, toda oni so soglasno prišli k njemu in ker so naredili Blasta, kraljevega² glavnega dvornega upravitelja, za svojega prijatelja, so želeli mir, kajti njihova dežela je bila hranjena s pomočjo kraljeve dežele.

1. bil…: ali, razgalil sovražen um, voljan vojne.
2. kraljevega…: gr. ki je bil nad kraljevimi spalnicami.

²¹ Na določen dan pa se je Herod oblekel v kraljevsko obleko, se usedel na svoj prestol ter jim naredil slovesen govor.

²² Ljudstvo [dežele] pa je vzklikalo, rekoč: »To je božji glas, ne pa od človeka.«

²³ In takoj ga je udaril Gospodov angel, ker ni dal slave Bogu in pojeden je bil od črvov ter izročil duha.

²⁴ ¶ Toda Božja beseda je rasla in se množila.

²⁵ In ko sta izpolnila svojo službo,¹² sta se Barnaba in Savel vrnila iz Jeruzalema ter s seboj vzela Janeza, katerega vzdevek je bil Marko.

1. svojo službo: ali, svoj ukaz.
2. Apd 11,29-30