¹ Toda nek človek, po imenu Hananija, je s Safíro, svojo ženo, prodal posestvo

² in zadržal del denarne vsote in tudi njegova žena je bila seznanjena s tem in prinesel je določen del ter ga položil k stopalom apostolov.

³ Toda Peter je rekel: »Hananija, zakaj je Satan napolnil tvoje srce, da lažeš¹ Svetemu Duhu in da zadržiš del vsote od zemljišča?

1. da lažeš…: ali, da prevaraš Svetega Duha.

⁴ Dokler je ostajalo ali ni bilo tvoje lastno? In potem, ko je bilo prodano ali ni bilo v tvoji lastni oblasti? Zakaj si v svojem srcu spočel to stvar? Nisi lagal ljudem, temveč Bogu.«

⁵ In ko je Hananija slišal te besede, je padel dol ter izročil duha. In velik strah je prišel na vse tiste, ki so slišali te stvari.

⁶ Mladeniči pa so vstali, ga ovili in ga odnesli ven ter ga pokopali.

⁷ In bilo je približno tri ure kasneje, ko je vstopila njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo.

⁸ In Peter jo je ogovoril: »Povej mi ali sta za toliko prodala zemljišče?« In ona je rekla: »Da, za toliko.«

⁹ Tedaj ji je Peter rekel: »Kako je to, da sta se skupaj strinjala, da skušata Gospodovega Duha? Glej, stopala teh, ki so pokopala tvojega soproga, so pri vratih in odnesli te bodo ven.«

¹⁰ Potem je nemudoma padla ob njegovih stopalih in izročila duha. In vstopili so mladeniči ter jo našli mrtvo in ko so jo odnesli, so jo pokopali poleg njenega soproga.

¹¹ In velik strah je prišel nad vso cerkev in nad vse, ki so slišali te stvari.

¹² ¶ Po rokah apostolov pa se je med ljudmi zgodilo mnogo znamenj in čudežev; (in vsi so bili s soglasjem v Salomonovem preddverju.

¹³ Od preostalih pa se jim noben človek ni drznil pridružiti, toda ljudje so jih poveličevali.

¹⁴ In še več vernikov je bilo dodanih h Gospodu, množice tako moških kakor žensk.)

¹⁵ Toliko, da so na ulice¹ prinašali bolne in jih polagali na postelje ter ležišča, da bi lahko vsaj Petrova senca, ko je šel mimo, zasenčila nekatere izmed njih.

1. ulice…: ali, vsako ulico.

¹⁶ Tudi ven iz mest naokoli Jeruzalema je prišla množica, ki je prinašala bolne ljudi in te, ki so bili nadlegovani z nečistimi duhovi; in vsi so bili ozdravljeni.

¹⁷ ¶ Tedaj je vstal véliki duhovnik in vsi tisti, ki so bili z njim (kar je saducejska ločina) in izpolnjeni so bili z ogorčenjem¹

1. ogorčenjem: ali, nevoščljivostjo.

¹⁸ in svoje roke so položili na apostole ter jih vtaknili v skupno ječo.

¹⁹ Toda Gospodov angel je ponoči odprl vrata ječe in jih privedel naprej ter rekel:

²⁰ »Pojdite, stopíte in govorite ljudem v templju vse besede tega življenja.«

²¹ In ko so to slišali, so zgodaj zjutraj vstopili v tempelj ter učili. Toda prišel je véliki duhovnik in tisti, ki so bili z njim in so sklicali skupaj véliki zbor in ves senat Izraelovih otrok in poslali k ječi, da bi jih privedli.

²² Toda ko so prišli častniki in jih niso našli v ječi, so se vrnili ter povedali,

²³ rekoč: »Ječo smo resnično našli zaprto z vso varnostjo in čuvaje, ki so stali zunaj pred vrati, toda ko smo odprli, v njej nismo našli nobenega človeka.«

²⁴ Torej ko so véliki duhovnik in tempeljski stotnik ter visoki duhovniki slišali te besede, so se bali k čému se bo to razvilo.

²⁵ Tedaj je nekdo prišel ter jim povedal, rekoč: »Glejte, možje, ki ste jih vtaknili v ječo, stojijo v templju in učijo ljudi.«

²⁶ Tedaj je stotnik s častniki odšel in jih privedel brez nasilja, kajti bali so se ljudi, da jih ne bi kamnali.

²⁷ In ko so jih privedli, so jih postavili pred véliki zbor in véliki duhovnik jih je vprašal,

²⁸ rekoč:¹ »Ali vam nismo strogo zapovedali, da naj ne bi učili v tem imenu? In glejte, Jeruzalem ste napolnili s svojim naukom in nad nas nameravate privesti kri tega človeka.«

1. Apd 4,18

²⁹ ¶ Potem so Peter in drugi apostoli odgovorili ter rekli: »Mi moramo bolj ubogati Boga kakor ljudi.

³⁰ Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi usmrtili in obesili na les.

³¹ § Njega je Bog s svojo desnico povišal, da postane Princ in Odrešenik, da bi Izraelu dal kesanje in odpuščanje grehov.

³² In mi smo njegove priče o teh stvareh; in tako je tudi Sveti Duh, ki ga je Bog dal tistim, ki ga ubogajo.«

³³ ¶ Ko so to slišali, so bili do srca zbodeni in se posvetovali, da jih ubijejo.

³⁴ Potem je nekdo v vélikem zboru vstal, farizej, po imenu Gamáliel, učen mož postave, ugleden med vsemi ljudmi in velel, da jih za nekaj časa vržejo ven;

³⁵ in jim rekel: »Vi, možje v Izraelu, pazite se, kaj nameravate storiti glede teh ljudi.

³⁶ Kajti pred temi dnevi¹ je vstal Tevdá, ki se je bahal, da je pomemben; kateremu so se pridružili številni ljudje, okoli štiristo; ki je bil umorjen, in vsi, kolikor se mu jih je pokoravalo,² so bili razkropljeni in uničeni.

1. [Tretje leto pred začetkom označevanja let z ›leta Gospodovega.‹]
2. pokoravalo: ali, verovalo.

³⁷ Po tem možu je, v dneh obdavčenja, vstal Juda iz Galileje in za seboj potegnil mnogo ljudi; tudi on je umrl in vsi so bili razkropljeni, celó tako mnogi, kot so ga ubogali.¹

1. ga ubogali: ali, verovali.

³⁸ In sedaj vam povem: ›Zadržite se pred temi ljudmi in pustite jih pri miru. Kajti če je ta namera ali to delo od ljudi, se bo izjalovilo;

³⁹ toda če je to od Boga, tega ne morete premagati, da ne bi bili morda najdeni celo, da se borite zoper Boga.‹«

⁴⁰ In strinjali so se z njim. Ko pa so poklicali apostole ter jih pretepli, so jim zapovedali, da naj ne govorijo v Jezusovem imenu in jih izpustili.

⁴¹ ¶ In odšli so izpred prisotnosti vélikega zbora, veseli, da so bili spoznani za vredne trpeti sramoto zaradi njegovega imena.

⁴² In niso prenehali v templju in v vsaki hiši vsak dan učiti ter oznanjati Jezusa Kristusa.