¹ In pripetilo se je, medtem ko je bil Apolo v Korintu, da je Pavel, ko je šel skozi gornje kraje, prišel v Efez. In ko je našel nekatere učence,

² jim je rekel: »Ali ste, odkar ste verovali, prejeli Svetega Duha?« Oni pa so mu rekli: »Mi smo komaj slišali, ali obstaja nek Sveti Duh.«

³ In rekel jim je: »V kaj ste bili tedaj krščeni?« In rekli so: »Z Janezovim krstom.«

^{4 1} Potem je Pavel rekel: »Janez je resnično krščeval s krstom kesanja, govoreč ljudem, da naj verujejo v tistega, ki naj bi prišel za njim, to je v Kristusa Jezusa.«

1. Mt 3,11

⁵ Ko so to slišali, so bili krščeni v imenu Gospoda Jezusa.

⁶ In ko je Pavel nanje položil svoje roke, je prišel nadnje Sveti Duh, in govorili so z jeziki ter prerokovali.

⁷ In vseh mož je bilo okoli dvanajst.

⁸ In odšel je v sinagogo in približno tri mesece pogumno govoril, razpravljal in prepričeval [o] stvareh glede Božjega kraljestva.

⁹ Toda ko¹ so bili številni zakrknjeni in niso verovali, temveč so pred množico o tej poti govorili hudobno, je odšel od njih in oddvojil učence in dnevno razpravljal v šoli nekega Tirána.

1. [Leta Gospodovega 57.]

¹⁰ In to se je nadaljevalo približno dve leti, tako da so vsi, ki so prebivali v Aziji, slišali besedo Gospoda Jezusa, tako Judje kakor Grki.

¹¹ In Bog je po Pavlovih rokah delal posebne čudeže,

¹² tako da so od njegovega telesa bolnim nosili robce ali predpasnike, in bolezni so odhajale od njih in zli duhovi so izhajali iz njih.

¹³ ¶ Takrat¹ so se tudi nekateri potepuški Judje, izganjalci duhov, lotili klicati ime Gospoda Jezusa nad temi, ki so imeli zle duhove, rekoč: »Mi vas zaklinjamo pri Jezusu, ki ga oznanja Pavel.«

1. [Leta Gospodovega 58.]

¹⁴ In bilo je sedem sinov nekega Skevá, Juda in vodilnega izmed duhovnikov, ki so to delali.

¹⁵ Zli duh pa je odgovoril in rekel: »Jezusa poznam in Pavla poznam, toda kdo ste vi?«

¹⁶ In človek, v katerem je bil zli duh, je skočil nanje ter jih premagal in prevladal proti njim, tako da so iz te hiše pobegnili nagi in ranjeni.

¹⁷ In to je postalo znano vsem Judom in Grkom, ki so prav tako prebivali v Efezu in strah se je spustil na vse [izmed] njih in ime Gospoda Jezusa je bilo poveličano.

¹⁸ In mnogi, ki so verovali, so prišli in priznali ter razodeli svoja dejanja.

¹⁹ Tudi mnogi izmed teh, ki so uporabljali magijo, so svoje knjige prinesli skupaj in jih sežgali pred vsemi ljudmi, in izračunali so njihovo vrednost ter ugotovili, [da] je petdeset tisoč koščkov srebra.

²⁰ Tako¹ je Božja beseda mogočno rasla in prevladala.

1. [Leta Gospodovega 59.]

²¹ ¶ Ko so bile te stvari končane, se je Pavel v duhu namenil, ko je šel skozi Makedonijo in Ahajo, da gre do Jeruzalema, rekoč: »Potem ko sem bil tukaj, moram videti tudi Rim.«

²² Tako je v Makedonijo poslal dva izmed teh, ki so mu služili, Timóteja in Erásta, toda on sam je nekaj časa ostal v Aziji.

²³ In hkrati je tam nastala ne majhna razvnetost glede te poti.

²⁴ Kajti nek človek, po imenu Demetrij, srebrar, ki je izdeloval srebrne svetinje za Diano,¹ ki so prinašale rokodelcem ne malo dobička,

1. [Diano: gr. Artemido.]

²⁵ ki jih je skupaj z delavci podobnega poklica sklical in rekel: »Gospodje, vi veste, da imamo od te obrti svoje premoženje.

²⁶ Poleg tega vidite in slišite, da je, ne samo v Efezu, temveč skoraj po vsej celotni Aziji, ta Pavel prepričal in odvrnil mnogo ljudi, govoreč, da niso nikakršni bogovi, ki so narejeni z rokami,

²⁷ tako da ni samo naša obrt v nevarnosti, da bo zaničevana,¹ temveč, da naj bi bil preziran tudi tempelj velike boginje Diane² in uničena naj bi bila njena veličastnost, ki jo obožuje vsa Azija in svet.«

1. zaničevana: ali, privedena na slab glas, ali, prezirana.
2. [Diane: gr. Artemide.]

²⁸ In ko so slišali te besede, so bili polni besa in vpili, rekoč: »Velika je Diana¹ Efeška.«

1. [Diana: gr. Artemida.]

²⁹ In celotno mesto je bilo napolnjeno z zmešnjavo. In ko so ujeli Gaja in Aristarha, moža iz Makedonije, Pavlova družabnika na potovanju, so z njima soglasno zdrveli v gledališče.

³⁰ Ko pa je Pavel hotel vstopiti k ljudstvu [dežele], mu učenci niso dovolili.

³¹ Nekateri izmed azijskih voditeljev, ki so bili njegovi prijatelji, pa so poslali k njemu ter ga prosili, da sebe v gledališču ne bi izpostavljal.

³² Nekateri so torej vpili eno stvar, nekateri pa drugo, kajti zbor je bil zmeden in večji del ni vedel, zakaj so prišli skupaj.

³³ In iz množice so potegnili Aleksandra, ki so ga Judje porivali naprej. In Aleksander je z roko dal znamenje in želel narediti svoj zagovor pred ljudstvom [dežele].

³⁴ Vendar ko so spoznali, da je bil Jud, so vsi soglasno približno dve uri vpili: »Velika je Diana¹ Efeška.«

1. [Diana: gr. Artemida.]

³⁵ In ko je mestni uradnik pomiril množico, je rekel: »Vi efeški možje, kateri človek tukaj ne ve, kako je mesto Efežanov oboževalec¹ velike boginje Diane² in podobe, ki je padla dol iz Jupitra?³⁴

1. oboževalec: gr. varuh templja.
2. [Diane: gr. Artemide.]
3. [iz Jupitra: gr. Zeus; kar pomeni: iz neba padel; tj. Lucifer, glej Iz 14,12.]
4. [Iz 14,12]

³⁶ Ker pa se torej zoper te stvari ne more govoriti, morate biti mirni in ne storite ničesar prenagljenega.

³⁷ Kajti sèm ste privedli ta moža, ki nista niti roparja cerkvá niti nista bogokletnika vaše boginje.

³⁸ Zatorej, če imajo Demetrij in rokodelci, ki so z njim, besedo proti kateremukoli človeku, je sodišče¹ odprto in tam so namestniki; naj drug drugega tožijo.

1. je sodišče…: ali, so sodni dnevi.

³⁹ Toda če karkoli povprašujete glede drugih zadev, bo to odločeno na zakonitem¹ zboru.

1. zakonitem: ali, rednem.

⁴⁰ Kajti v nevarnosti smo, da bi bili klicani na zagovor zaradi vstaje tega dne, kajti nobenega razloga ni, s čimer lahko damo obračun tega vrveža.«

⁴¹ § In ko je to rekel, je razpustil zbor.