¹ Neki¹ ljudje, ki so prišli dol iz Judeje, pa so učili brate in govorili:² »Razen če ne boste obrezani po Mojzesovem običaju, ne morete biti rešeni.«

1. [Leta Gospodovega 51.]
2. Gal 5,1

² Ko¹ sta imela torej Pavel in Barnaba z njimi ne majhno razhajanje mnenj ter se z njimi pričkala, so odločili, da naj bi glede tega vprašanja Pavel in Barnaba ter nekateri drugi izmed njih šli gor v Jeruzalem, k apostolom in starešinam.

1. [Leta Gospodovega 52.]

³ In na njihovo pot spremljani s cerkvijo, so šli skozi Fenikijo in Samarijo in razglašali spreobrnitev poganov in vsem bratom so napravili veliko radost.

⁴ In ko so prišli v Jeruzalem, so bili sprejeti od cerkve in od apostolov ter starešin in razglasili so vse stvari, ki jih je Bog z njimi storil.

⁵ Toda vstali so¹ nekateri iz ločine farizejev, ki so verovali, rekoč: »Da jih je treba obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.«

1. so…: ali, so, pravijo, nekateri.

⁶ ¶ In apostoli in starešine so prišli skupaj, da preudarijo o tej besedi.

⁷ In ko je bilo mnogo razpravljanja, je vstal Peter ter jim rekel:¹ »Možje in bratje, vi veste, kako to, da je Bog pred davnim časom naredil med nami izbiro, da naj bi pogani po mojih ustih slišali besedo evangelija in verovali.

1. Apd 10,20; Apd 11,13

⁸ In Bog, ki pozna srca, jim pričuje, ker jim daje Svetega Duha, prav tako kakor je storil nam

^{9 1} in ni naredil nobene razlike med nami ter njimi, ko je po veri očistil njihova srca.

1. Apd 10,43; 1 Kor 1,2

¹⁰ Zakaj torej zdaj skušate Boga,¹ da nadenete na vrat učencev jarem, ki ga niti naši očetje niti mi nismo mogli nositi?

1. Mt 23,4

¹¹ Ampak mi verujemo, da bomo rešeni po milosti Gospoda Jezusa Kristusa, prav tako kakor oni.«

¹² ¶ Potem je vsa množica molčala in poslušala Barnaba in Pavla, ki sta razglašala, kakšne čudežne moči in čudeže je po njiju Bog storil med pogani.

¹³ ¶ In potem, ko so molčali, je Jakob odgovoril, rekoč: »Možje in bratje, prisluhnite mi.

¹⁴ Simeon je povedal, kako je Bog najprej obiskal pogane, da vzame izmed njih ljudi za svoje ime.

¹⁵ In k temu se ujemajo besede prerokov, kakor je pisano:

^{16 1} ›Po tem se bom vrnil in ponovno zgradil Davidovo šotorsko svetišče, ki je padlo in ruševine le-tega bom ponovno zgradil in jaz ga bom ponovno postavil,

1. Am 9,1

¹⁷ da bi lahko preostanek ljudi iskal Gospoda in vsi pogani, nad katere je klicano moje ime, govori Gospod, ki dela vse te stvari.‹

¹⁸ Bogu so vsa njegova dela znana od začetka sveta.

¹⁹ Zatorej je moja razsodba, da ne vznemirjamo teh, ki so se iz poganstva obrnili k Bogu,

²⁰ temveč, da jim napišemo, da se vzdržijo pred oskrunitvijo od malikov in pred prešuštvom in pred zadavljenimi stvarmi in pred krvjo.

²¹ Kajti Mojzes ima od starih časov v vsakem mestu tiste, ki ga oznanjajo, beroč vsak šabatni dan v sinagogah.«

²² Tedaj je apostolom in starešinam s celotno cerkvijo to ugajalo, da s Pavlom in Barnabom pošljejo v Antiohijo izbrana moža iz svoje lastne skupine; namreč Juda, imenovanega z vzdevkom Bársaba in Sila, vodilna moža med brati.

²³ In po njiju so napisali pisma na ta način: ›Apostoli, starešine in bratje pošiljamo pozdrave bratom, ki so izmed poganov v Antiohiji in Siriji ter Kilikiji,

²⁴ § ker smo slišali, da so vas nekateri, ki so odšli izmed nas, vznemirjali z besedami in spodkopavali vaše duše, rekoč: ›Vi morate biti obrezani in se držati postave,‹ katerim nismo dali nobene takšne zapovedi.

²⁵ Nam, ki smo soglasno zbrani, se zdi dobro, da z našima ljubljenima Barnabom in Pavlom pošljemo k vam izbrana moža,

²⁶ moža, ki sta svoja življenja tvegala zaradi imena našega Gospoda Jezusa Kristusa.

²⁷ Poslali smo torej Juda in Sila, ki vam bosta iste stvari povedala ustno.¹

1. ustno: gr. z besedo.

²⁸ Kajti Svetemu Duhu in nam se zdi dobro, da vam ne nalagamo večjega bremena kakor te potrebne stvari:

²⁹ da se vzdržite pred hrano, darovano malikom in pred krvjo in pred zadavljenimi stvarmi ter pred prešuštvom. Če sebe obvarujete pred njimi, boste storili v redu. Mnogo uspeha.‹

³⁰ Torej ko so bili odposlani, so prišli v Antiohijo in ko so skupaj zbrali množico, so izročili poslanico,

³¹ katere so se, zaradi tolažbe,¹ ko so jo brali, razveselili.

1. tolažbe: ali, spodbude.

³² Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, pa sta brate z mnogimi besedami spodbujala in jih krepila.

³³ In potem, ko sta se kratek čas mudila tam, sta od bratov v miru odšla k apostolom.

³⁴ § Vendar je Sili ugajalo, da še ostane tam.

³⁵ Tudi Pavel in Barnaba sta prav tako nadaljevala z mnogimi drugimi v Antiohiji in učila ter oznanjala Gospodovo besedo.

³⁶ ¶ Nekaj dni¹ kasneje je Pavel rekel Barnabu: »Pojdiva ponovno in obiščiva naše brate v vsakem mestu, kjer sva oznanjala Gospodovo besedo in poglejva, kako so.«

1. [Leta Gospodovega 53.]

³⁷ In Barnaba se je odločil, da s seboj vzameta Janeza, katerega vzdevek je bil Marko.

³⁸ Toda Pavlu se ni zdelo dobro z njima vzeti tistega, ki je iz Pamfilije odšel od njiju in z njima ni odšel na delo.

³⁹ Spor med njima pa je bil tako oster, da sta se ločila narazen drug od drugega. In tako je Barnaba vzel Marka ter odjadral na Ciper,

⁴⁰ Pavel pa je izbral Sila in odšel, od bratov priporočen Božji milosti.

⁴¹ In odšel je skozi Sirijo in Kilikijo in krepil cerkve.