¹ Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi Grkov, verovala.

² Toda neverni Judje so razvneli pogane in hudobno vplivali na njihovo mišljenje proti bratom.

³ Ostala sta torej dolgo časa in pogumno govorila v Gospodu, ki je dal pričevanje k besedi svoje milosti in zagotovil, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.

⁴ Vendar¹ je bila množica iz mesta razdeljena; del je držal z Judi, del pa z apostoli.

1. [Leta Gospodovega 46.]

⁵ In ko je bil storjen napad, ki so ga sprožili tako pogani kakor tudi Judje s svojimi vladarji, da z njima kruto ravnajo in da ju kamnajo,

⁶ sta bila o tem obveščena in pobegnila v Listro in Derbo, mesti v Likaoniji in k področju, ki leži naokoli

⁷ in tam oznanjala evangelij.

⁸ ¶ In v Listri je sedel nek mož, nemočen v svojih stopalih, pohabljen že od maternice svoje matere, ki nikoli ni hodil.

⁹ Isti je slišal Pavla govoriti. Ta je neomajno zrl vanj in zaznavajoč, da je imel vero, da bi bil ozdravljen,

¹⁰ je z močnim glasom rekel: »Stopi¹ pokonci na svoja stopala.« In poskočil je in hodil.

1. [Stopi…: Bezae Codex Cantabrigiensis dodaja: »Tebi pravim: ›V imenu Jezusa Kristusa stopi pokonci na svoja stopala in hodi.‹« In nemudoma je hodil, takoj poskočil in hodil]

¹¹ In ko je množica videla, kaj je Pavel storil, so povzdignili svoje glasove, rekoč v likaonskem jeziku: »K nam dol sta prišla bogova v človeški podobi.«

¹² In Barnaba so imenovali Jupitra,¹ Pavla pa Merkurja,² ker je bil glavni govornik.

1. [Jupitra: gr. Zevsa.]
2. [Merkurja: gr. Hermesa.]

¹³ Potem je Jupitrov¹ svečenik, ki je bil pred njihovim mestom, k velikim vratom privedel vola in vence in z množico želel opraviti žrtvovanje.

1. [Jupitrov: gr. Zevsov.]

¹⁴ Nakar, ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta razparala svoja oblačila in stekla med množico, vzklikajoč

¹⁵ in govoreč: »Možje, zakaj počnete te stvari? Tudi midva sva z vami človeka podobnih strasti in oznanjava vam, da naj bi se od teh ničevosti obrnili k živemu Bogu,¹ ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse stvari, ki so v njih,

1. 1 Mz 1,1; Ps 146,5; Raz 14,7

^{16 1} ki je v prejšnjih časih prenašal vse narode, da hodijo po svojih lastnih poteh.

1. Ps 81,13

¹⁷ Vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ker je delal dobro in nam dajal dež z neba ter rodovitna obdobja in naša srca napolnjeval s hrano in veseljem.«

¹⁸ In s temi besedami sta komaj zadržala množico, da jima ni opravila žrtvovanja.

¹⁹ ¶ In tja so prišli neki Judje iz Antiohije in Ikónija, ki so pregovorili množico¹ in ko so kamnali Pavla, so ga izvlekli iz mesta, ker so mislili, da je bil mrtev.

1. 2 Kor 11,25

²⁰ Vendar ko so ga obkrožili učenci, je vstal ter prišel v mesto in naslednji dan z Barnabom odšel v Derbo.

²¹ In ko sta temu mestu oznanila evangelij ter mnoge učila,¹ sta se ponovno vrnila v Listro in v Ikónij in Antiohijo

1. mnoge učila: gr. naredila veliko učencev.

²² ter krepila duše učencev in jih spodbujala, naj nadaljujejo v veri in da moramo skozi veliko stisko vstopiti v Božje kraljestvo.

²³ In ko sta jim v vsaki cerkvi odredila starešine ter molila s postom, sta jih priporočila Gospodu, ki so mu verovali.

²⁴ In potem, ko sta prepotovala skozi vso Pizidijo, sta prišla v Pamfilijo.

²⁵ In ko sta besedo oznanila v Pergi, sta odšla dol v Atálejo

²⁶ in od tam sta odjadrala v Antiohijo, od koder sta bila priporočena Božji milosti za delo, ki sta ga izvršila.

²⁷ In ko sta prišla in so skupaj zbrali cerkev, sta jim ponovila vse, kar je Bog z njima storil in kako je odprl vrata vere k poganom.

²⁸ In tam sta z učenci ostala dolgo časa.