¹ A neki mož, Ananija po imenu, s Safiro, ženo svojo, je prodal posestvo,

² in nekaj od izkupila je utajil z vednostjo žene svoje; in prinese en del in ga položi apostolom pred noge.

³ Peter pa reče: Ananija, zakaj je satan napolnil srce tvoje, da si lagal svetemu Duhu, in si utajil nekaj od izkupička njive?

⁴ Ali ne bi bila, ko bi jo bil obdržal, tebi ostala? in ko je bila prodana, ali ni bila v tvoji oblasti? Kaj, da si to reč položil v srce svoje? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu.

⁵ Ko je pa Ananija slišal te besede, pade in izdahne. In velik strah obide vse, ki so to slišali.

⁶ Mladeniči pa vstanejo ter ga pripravijo k pogrebu, odneso in pokopljejo.

⁷ Zgodi se pa kake tri ure pozneje, da pride tudi žena njegova, ne vedoč, kaj se je zgodilo.

⁸ Peter pa jo ogovori: Povej mi, ali sta za toliko prodala njivo? Ona pa reče: Da, za toliko.

⁹ Peter ji pa reče: Zakaj sta se dogovorila, da bosta izkušala Duha Gospodovega? Glej, noge teh, ki so pokopali moža tvojega, so pred durmi in te poneso ven.

¹⁰ In pri tej priči mu pade pred noge in izdahne. In ko mladeniči vstopijo, jo najdejo mrtvo in jo odneso ven in pokopljejo poleg moža njenega.

¹¹ In velik strah je obšel vso cerkev in vse, ki so to slišali.

¹² Po rokah apostolov pa se je godilo veliko znamenj in čudežev med ljudstvom; (in vsi so bili ene misli v lopi Salomonovi.

¹³ A od drugih se jim ni upal nihče pridružiti; vendar pa jih je ljudstvo visoko čislalo.

¹⁴ In čimdalje več jih je pristopalo, ki so verovali Gospodu, množice mož in žen;)

¹⁵ da so celo nosili bolnike na ulice in jih pokladali na postelje in odre, da bi vsaj senca mimoidočega Petra obsenčila koga od njih.

¹⁶ Shajala pa se je tudi množica iz sosednjih mest v Jeruzalem, in so prinašali bolnike in tiste, ki so jih mučili nečisti duhovi; in vsi so bili ozdravljeni.

¹⁷ Vstane pa veliki duhovnik in vsi njegovi pristaši (ki so ločina saducejev), in napolnijo se zavisti,

¹⁸ in iztegnejo roke po apostolih in jih denejo v občno ječo.

¹⁹ Toda angel Gospodov odpre po noči vrata in jih izpelje iz ječe, rekoč:

²⁰ Pojdite in ustopite se in govorite v templju ljudstvu vse besede tega življenja.

²¹ Ko so pa to slišali, gredo zjutraj v tempelj ter učé. Pride pa veliki duhovnik in njegovi pristaši, ter skličejo veliki zbor in vse starejšine sinov Izraelovih in pošljejo v ječo, naj jih pripeljejo.

²² A služabniki, prišedši v ječo, jih ne najdejo; in vrnejo se ter sporoče,

²³ rekoč: Ječo smo sicer našli z vso skrbjo zaprto in varuhe stoječe pred vrati; ko smo pa odprli, nismo nikogar notri našli.

²⁴ Ko pa slišijo te besede poglavar templja in višji duhovniki, pridejo v veliko zadrego zastran njih in vprašajo, kaj neki bo iz tega?

²⁵ Pa pride nekdo in jim sporoči, rekoč: Glej, možje, ki ste jih deli v ječo, stoje v templju in uče ljudstvo.

²⁶ Tedaj odide poglavar s služabniki ter jih pripelje, ne siloma, ker so se bali ljudstva, da jih ne bi kamenalo.

²⁷ In ko jih pripeljejo, jih postavijo pred zbor. In veliki duhovnik jih vpraša,

²⁸ rekoč: Ali vam nismo ostro naročili, da ne smete učiti o tem imenu? In glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim in hočete na nas spraviti kri tega človeka!

²⁹ Peter in apostoli odgovore in reko: Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.

³⁰ Bog očetov naših je obudil Jezusa, ki ste ga vi obesili na les in umorili.

³¹ Tega je Bog z desnico svojo povišal za Kneza in Zveličarja, da dodeli Izraelu izpokorjenje in odpuščenje grehov.

³² In mi smo mu priče teh reči in tudi sveti Duh, katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu.

³³ Ko so pa to slišali, so se silno srdili, in mislili so jih umoriti.

³⁴ Pa vstane v zboru neki farizej, Gamaliel po imenu, učenik postave, spoštovan od vsega ljudstva, in ukaže, naj apostole malo odvedejo.

³⁵ In jim reče: Možje Izraelci, pazite nase pri teh ljudeh, kaj hočete storiti.

³⁶ Kajti pred temi dnevi je vstal Tevda, govoreč, da je on nekaj, in pridružilo se mu je število mož, kakih štiristo; on je bil ubit in vsi, ki so ga poslušali, so se razpršili in so bili uničeni.

³⁷ Za tem je vstal Juda Galilejec, v dneh popisovanja, in je potegnil dosti ljudstva za seboj; tudi on je poginil in vsi, ki so ga poslušali, so se razkropili.

³⁸ In zato vam sedaj pravim: odstopite od teh ljudi in jih pustite! Zakaj, če je od ljudi ta naklep ali to delo, se razdere;

³⁹ če je pa od Boga, ga ne morete razdreti; da se morda ne pokažete Bogu nasprotnih.

⁴⁰ In poslušali so ga: in pokličejo apostole in jih pretepo ter jim naroče, naj ne govore o imenu Jezusovem, in jih izpuste.

⁴¹ Oni gredo torej izpred velikega zbora in se vesele, da so bili spoznani za vredne, trpeti sramoto za ime njegovo.

⁴² In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus.