¹ Zaslišijo pa apostoli in bratje, ki so bivali po Judeji, da so tudi pogani sprejeli besedo Božjo.

² Ko pa je prišel Peter v Jeruzalem, so se prepirali ž njim, ki so bili iz obreze,

³ in so dejali: K možem neobrezanim si šel in si jedel ž njimi!

⁴ Peter pa začne in jim razloži vse po vrsti, govoreč:

⁵ Molil sem v mestu Jopi, in zamaknjen vidim prikazen: nekaka posoda, kakor velik prt, gre navzdol in se za štiri vogle spušča z neba, in pride do mene.

⁶ In ko pogledam vanjo, opazim in ugledam četveronožce in zver in golazen zemlje in ptice nebeške.

⁷ Zaslišim pa tudi glas, da mi pravi: Vstani, Peter, kolji in jej!

⁸ In rečem: Nikakor ne, Gospod, kajti nič nagnusnega ali nečistega ni nikoli prišlo v usta moja.

⁹ Odgovori mi pa glas z neba v drugič: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto.

¹⁰ To pa se je zgodilo trikrat, in zopet je bilo vse vzeto v nebo.

¹¹ In glej, v tem trenutku stoje trije možje pred hišo, v kateri sem bil, poslani k meni iz Cezareje.

¹² In Duh mi veli, naj grem ž njimi brez pomišljevanja. Šlo je pa z menoj tudi tehle šest bratov, in vstopili smo v hišo moževo.

¹³ In povedal nam je, kako je videl angela v hiši svoji, da je pristopil in rekel: Pošlji v Jopo in pokliči Simona s priimkom Peter,

¹⁴ ki ti bo govoril besede, po katerih boš zveličan ti in vsa hiša tvoja.

¹⁵ Ko pa jim začnem govoriti, pride sveti Duh nanje, kakor na nas v začetku.

¹⁶ Tu sem se spomnil besede Gospodove, kakor je povedal: Janez sicer je krstil z vodo, ali vi boste krščeni s svetim Duhom.

¹⁷ Ko jim je torej dal Bog prav ta dar kakor tudi nam, ko smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi jaz mogel Bogu zabraniti?

¹⁸ Ko so pa to slišali, so se pomirili, in slavili so Boga, rekoč: Torej tudi poganom je Bog dal izpokorjenje za življenje!

¹⁹ Tisti pa, ki so se razkropili po stiski, ki je bila nastala spričo Štefana, so prehodili vse kraje prav do Fenicije in Cipra in Antiohije, nikomur ne oznanjujoč besede Božje, razen samo Judom.

²⁰ Bili so pa nekateri izmed njih Ciprani in Cirenci, ki so, prišedši v Antiohijo, govorili tudi Grkom in oznanjevali evangelij Gospoda Jezusa.

²¹ In roka Gospodova je bila ž njimi; in veliko število se jih je, sprejemši vero, izpreobrnilo h Gospodu.

²² In glas o njih pride do ušes cerkvi, ki je bila v Jeruzalemu: in odpošljejo Barnaba, naj gre v Antiohijo.

²³ Ko pride ta in vidi milost Božjo, se razveseli in opominja vse, naj s stanovitnim srcem vztrajajo pri Gospodu.

²⁴ Bil je namreč dober mož in poln svetega Duha in vere. In veliko ljudstva se tu pridruži Gospodu.

²⁵ Barnaba pa odide v Tars iskat Savla; in ko ga je našel, ga pripelje v Antiohijo.

²⁶ Zgodi se pa, da sta bila celo leto pri zborovanjih v cerkvi in sta učila precejšnjo množico, in da so učenci najprvo v Antiohiji bili imenovani Kristjani.

²⁷ V tej dneh so pa prišli iz Jeruzalema proroki v Antiohijo.

²⁸ In vstane eden izmed njih, po imenu Agab, ter oznani po Duhu, da nastane velika lakota po vsem svetu, ki je tudi prišla za Klavdija cesarja.

²⁹ Tedaj sklenejo učenci, vsak po zmožnosti svoji, poslati v pomoč bratom, ki so prebivali v Judeji;

³⁰ to so tudi storili, poslavši starejšinam po roki Barnabovi in Savlovi.