¹ Čez pet dni pa pride doli veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starejšinami in z nekim govornikom Tertulom; ti pridejo pred namestnika s tožbo zoper Pavla.

² Ko pa je bil ta poklican, začne tožiti Tertul, govoreč: Da imamo veliko miru po tebi in da je tvoja previdnost dala temu narodu izvrstne izboljšave,

³ to vselej in povsod, častiti Feliks, pripoznavamo z vso hvaležnostjo.

⁴ Ali da te dalje ne nadlegujem, prosim, da bi nas poslušal ob kratkem po svoji dobroti.

⁵ Našli smo namreč tega človeka, da je kakor kuga in snovač razporov med Judi po vsem svetu in prvoboritelj za krivoverstvo Nazarejcev,

⁶ ki je tudi poskusil oskruniti tempelj. Njega smo tudi zgrabili in po svoji postavi hoteli soditi;

⁷ toda prišel je Lizija tisočnik ter nam ga je z veliko silo iztrgal iz rok,

⁸ ukazavši tožnikom njegovim, naj gredo k tebi. Od njega moreš sam, ko izprašaš, zvedeti vse to, za kar ga mi tožimo.

⁹ In tej tožbi so se pridružili tudi Judje in pritrdili, da je res tako.

¹⁰ Pavel pa odgovori, ko mu je namestnik namignil, da naj govori: Ker vem, da si že mnogo let sodnik temu narodu, se bom zagovarjal toliko srčneje:

¹¹ ko lahko zveš, da ni več nego dvanajst dni, kar sem prišel molit v Jeruzalem;

¹² in niso me našli v templju, da bi se bil s kom prepiral ali da bi bil napravljal hrup med ljudstvom, ne po shodnicah, ne po mestu;

¹³ in tudi dokazati ti ne morejo, za kar me sedaj tožijo.

¹⁴ To ti pa priznavam, da po poti, ki jo imenujejo krivoverstvo, tako služim Bogu naših očetov, da verujem vse, kar je pisano v postavi in v prorokih,

¹⁵ in da imam upanje v Boga, ki se ga tudi ti sami držé, da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.

¹⁶ V tem si pa sam prizadevam, da bi vsekdar imel brezmadežno vest pred Bogom in ljudmi.

¹⁷ Čez več let pa sem prišel, da donesem miloščine narodu svojemu in daritve;

¹⁸ pri tem so me našli očiščenega v templju, ne z množico, ne s hrupom: bili so pa to neki Judje iz Azije,

¹⁹ ki bi morali tu pred teboj stati in tožiti, če imajo kaj zoper mene.

²⁰ Ali naj ti sami povedo, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred velikim zborom,

²¹ razen menda tega edinega glasu, ki sem ga zavpil, stoječ med njimi: Zavoljo vstajenja mrtvih me danes sodite.

²² Feliks pa odloži njih reč, natančno vedoč, za kaj gre pri tej poti, in reče: Kadar Lizija tisočnik pride doli, razsodim vašo stvar.

²³ In stotniku ukaže, da je Pavla varovati, in naj se mu polajša in se nikomur izmed njegovih ne brani mu streči.

²⁴ A čez nekaj dni pride Feliks z Druzilo, ženo svojo, ki je bila Judinja, in pokliče Pavla predse, in slišal ga je o veri v Kristusa Jezusa.

²⁵ Ko pa je govoril o pravičnosti in zdržljivosti in prihodnji sodbi, se prestraši Feliks in odgovori: Za sedaj pojdi; a kadar bom imel priličen čas, te zopet pokličem.

²⁶ Zraven se je pa tudi nadejal, da mu Pavel da denarja, zato ga je tudi pogosteje klical k sebi in se ž njim razgovarjal.

²⁷ Ko sta se pa dopolnili dve leti, dobi Feliks za naslednika Porcija Festa. Ker si je pa Feliks želel pridobiti hvaležnost Judov, je pustil Pavla zvezanega.