¹ »Resnično, resnično, povem vam: ›Kdor v ovčjo stajo ne vstopa pri vratih, temveč se vzpenja po neki drugi poti, ta isti je tat in razbojnik.

² Toda kdor vstopa pri vratih, je pastir ovc.

³ Njemu vratar odpira in ovce slišijo njegov glas in svoje lastne ovce kliče po imenu in jih vodi ven.

⁴ In ko svoje lastne ovce poganja naprej, gre pred njimi in ovce mu sledijo, kajti njegov glas poznajo.

⁵ Tujcu pa ne bodo sledile, temveč bodo bežale pred njim, kajti glasu tujcev ne poznajo.‹«

⁶ Jezus jim je povedal to prispodobo, toda niso razumeli, kaj bi bile te besede, ki jim jih je govoril.

⁷ Potem jim je Jezus ponovno rekel: »Resnično, resnično, povem vam: ›Jaz sem vrata ovcam.

⁸ Vsi, ki so kadarkoli prišli pred menoj, so tatovi in razbojniki, toda ovce jih niso poslušale.

⁹ Jaz sem vrata; če kdorkoli vstopi noter po meni, bo rešen in bo hodil ven in noter ter najde pašo.

¹⁰ Tat ne prihaja, razen da krade in da ubija ter da uničuje. Jaz sem prišel, da bi lahko imeli življenje in da bi ga lahko imeli bolj obilno.

¹¹ Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce.¹

1. Iz 40,11; Ezk 34,23

¹² Toda kdor je najemnik in ni pastir, katerega ovce niso njegova last, vidi prihajati volka in zapusti ovce ter zbeži, volk pa ovce lovi in jih razkropi.

¹³ Najemnik beži, ker je najemnik in ne skrbi za ovce.

¹⁴ Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene.

¹⁵ Kakor Oče pozna mene, točno tako jaz poznam Očeta in svoje življenje dam za ovce.

¹⁶ Imam pa tudi druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram privesti in bodo slišale moj glas¹ in bo ena staja in en pastir.

1. Iz 37,22

¹⁷ Zato me moj Oče ljubi,¹ ker dam svoje življenje, da ga lahko ponovno prejmem.

1. Iz 53,7-8

¹⁸ Nihče ga ne jemlje od mene, temveč ga dajem sam od sebe. Imam moč, da ga dam in imam moč, da ga ponovno prejmem.¹ To zapoved sem prejel od svojega Očeta.‹«

1. Apd 2,24

¹⁹ ¶ Zaradi teh besed je bilo med Judi ponovno nesoglasje.

²⁰ In mnogi izmed njih so rekli: »Hudiča ima, pa tudi nor je; zakaj ga poslušate?«

²¹ Drugi so rekli: »To niso besede tistega, ki ima hudiča. Ali lahko hudič slepemu odpre oči?«

²² ¶ V Jeruzalemu pa je bil praznik posvetitve¹² in bila je zima.

1. [Hanuka ali praznik luči, ki obuja spomin na obnovo in ponovno vzpostavitev delovanja jeruzalemskega templja.]
2. 1 Mkb 4,59; [Dan 11,32]

²³ In Jezus je hodil v templju po Salomonovem preddverju.

²⁴ Potem so prišli Judje, ga obkrožili in mu rekli: »Doklej nas boš še¹ pustil, da dvomimo? Če si ti Kristus, nam odkrito povej.«

1. še…: ali, držal v negotovosti.

²⁵ Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa niste verovali. Dela, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni.

²⁶ Toda vi ne verujete, ker kakor sem vam povedal, niste izmed mojih ovc.

²⁷ Moje ovce slišijo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo,

²⁸ in dam jim večno življenje in nikoli ne bodo propadle niti jih noben človek ne bo iztrgal iz moje roke.

²⁹ Moj Oče, ki jih je dal meni, je večji od vseh in noben človek jih ne more izpuliti iz roke mojega Očeta.

³⁰ Jaz in moj Oče sva eno.«

³¹ Po tem so Judje ponovno pobrali kamne, da ga kamnajo.

³² Jezus jim je odgovoril: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; za katerega izmed teh del me kamnate?«

³³ Judje so mu odgovorili, rekoč: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela; temveč zaradi bogokletja; in zato, ker se ti, ki si človek, sebe delaš Boga.«

³⁴ Jezus jim je odgovoril: »Ali ni v vaši postavi zapisano: ›Rekel sem: ›Vi ste bogovi?‹‹¹

1. Ps 82,6

³⁵ Če pa je imenoval bogove te, ki jim je prišla Božja beseda in pismo ne more biti prekršeno,

³⁶ pravite o njem, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet: ›Ti preklinjaš,‹ ker sem rekel, da sem Božji Sin?

³⁷ Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite.

³⁸ Toda če jih opravljam, čeprav mi ne verjamete, verjemite delom, da boste lahko spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v njem.«

³⁹ Zato so si ponovno prizadevali, da ga primejo, toda pobegnil je iz njihove roke

⁴⁰ in ponovno odšel proč, onstran Jordana, na kraj, kjer je Janez najprej krščeval in tam ostal.

⁴¹ In mnogi so krenili k njemu ter rekli: »Janez ni storil nobenega čudeža, toda vse besede, ki jih je Janez govoril o tem človeku, so bile resnične.«

⁴² In tam so mnogi verovali vanj.