¹ Potem je Jezus, šest dni pred pasho, prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki je bil mrtev, ki ga je obudil od mrtvih.

² Tam so mu pripravili večerjo in Marta je stregla, toda Lazar je bil eden izmed teh, ki je z njim sedel za mizo.

³ Tedaj je Marija vzela funt zelo dragocenega mazila iz narde in mazilila Jezusova stopala in s svojimi lasmi obrisala njegova stopala, in hiša je bila napolnjena z vonjem mazila.

⁴ § Potem reče eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, Simonov sin, ki naj bi ga izdal:

⁵ »Zakaj ni bilo to mazilo prodano za tristo denarjev in dano revnim?«

⁶ § ¹ To je rekel, ne, ker bi skrbel za revne, temveč zato, ker je bil tat in je imel mošnjo ter nosil, kar je bilo dano vanjo.

1. Jn 13,29

⁷ Potem je Jezus rekel: »Pusti jo pri miru. To je zadržala za dan mojega pokopa.

⁸ Kajti revne imate vedno s seboj, mene pa nimate vedno.«

⁹ Veliko ljudi izmed Judov je torej vedelo, da je bil tam. Niso pa prišli samo zaradi Jezusa, temveč, da bi lahko videli tudi Lazarja, ki ga je obudil od mrtvih.

¹⁰ ¶ Toda visoki duhovniki so se posvetovali, da bi mogli usmrtiti tudi Lazarja,

¹¹ zato ker je zaradi tega razloga mnogo izmed Judov odšlo proč in verovalo v Jezusa.

¹² ¶ ¹ Naslednji dan je mnogo ljudi, ki so prišli na praznik, ko so slišali, da je v Jeruzalem prihajal Jezus,

1. Jn 21,8

¹³ vzelo mladike palmovih dreves in mu odšlo naproti, da ga srečajo ter klicali: »Hozana: ›Blagoslovljen je Izraelov Kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu.‹«

¹⁴ In Jezus, ko je našel mladega osla, je sédel nanj, kakor je pisano:

^{15 1} »Ne boj se, hči sionska, glej, tvoj Kralj prihaja, sedeč na osličjem žrebetu.«

1. Zah 9,9

¹⁶ Teh stvari njegovi učenci sprva niso razumeli, toda ko je bil Jezus poveličan, potem so se spomnili, da so bile te stvari pisane o njem in da so mu te stvari storili.

¹⁷ Množica torej, ki je bila z njim, ko je Lazarja poklical iz njegovega groba in ga obudil od mrtvih, je pričevala.

¹⁸ Zaradi tega razloga ga je množica tudi srečala, ker so slišali, da je storil ta čudež.

¹⁹ Farizeji so torej med seboj govorili: »[Ali] ne zaznate, kako ničesar ne prevladate? Glejte, svet je odšel za njim.«

²⁰ ¶ In med njimi so bili neki Grki, ki so ob prazniku prišli gor oboževat.

²¹ Isti so torej prišli k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji in ga prosili, rekoč: »Gospod, mi bi videli Jezusa.«

²² Filip prihaja ter pove Andreju in prav tako Andrej ter Filip povesta Jezusu.

²³ ¶ In Jezus jima je odgovoril, rekoč: »Ura je prišla, da naj bi bil Sin človekov poveličan.

²⁴ Resnično, resnično, povem vam: ›Razen če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostaja sámo; toda če umre, obrodi mnogo sadu.‹

²⁵ Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje na tem svetu sovraži, ga bo ohranil za večno življenje.¹

1. Mt 10,39

²⁶ Če katerikoli človek služi meni, naj mi sledi; in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če katerikoli človek služi meni, ga bo moj Oče počastil.

²⁷ Sedaj je moja duša vznemirjena in kaj naj rečem? ›Oče, reši me pred to uro.‹ Toda zaradi tega razloga sem prišel v to uro.

²⁸ ›Oče, proslavi svoje ime.‹« Tedaj je tja prišel glas iz nebes, rekoč: »Proslavil sem ga in ponovno ga bom proslavil.«

²⁹ Množica torej, ki je stala poleg in to slišala, je rekla, da je zagrmelo; drugi so rekli: »Angel mu je govoril.«

³⁰ Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni prišel zaradi mene, temveč zaradi vas.

³¹ Sedaj je sodba tega sveta. Sedaj bo princ tega sveta izgnan ven.

³² § In jaz, če bom povzdignjen z zemlje, bom k sebi pritegnil vse ljudi.«

³³ To je rekel, ker je naznanil, kakšne smrti naj bi umrl.

³⁴ Množica mu je odgovorila:¹ »Iz postave smo slišali, da Kristus ostaja večno; in kako praviš ti: ›Sin človekov mora biti dvignjen?‹ Kdo je ta Sin človekov?«

1. Ps 110,4

³⁵ Potem jim je Jezus rekel: »Še malo časa je z vami svetloba. Hodíte, dokler imate svetlobo, da ne bi nad vas prišla tema, kajti kdor hodi v temi, ne ve, kam gre.

³⁶ Dokler imate svetlobo, verujte v svetlobo, da boste lahko otroci svetlobe.«¹ Te besede je govoril Jezus in odšel ter se skril pred njimi.

1. [Luke 16,8]

³⁷ ¶ Toda čeprav je pred njimi storil toliko čudežev, kljub temu niso verovali vanj,

³⁸ da se je lahko izpolnila beseda preroka Izaija, ki je govoril:¹ ›Gospod, kdo je veroval našemu poročilu in komu se je razodel Gospodov laket?‹

1. Iz 53,1; Rim 10,16

³⁹ Torej niso mogli verovati, zato ker je ta Izaija ponovno rekel:

^{40 1} ›Oslepel je njihove oči in zakrknil njihovo srce, da ne bi mogli videti s svojimi očmi niti razumeti s svojim srcem in ne bi bili spreobrnjeni in bi jih jaz ne ozdravil.‹

1. Mt 13,14

⁴¹ Te besede je izrekel Izaija, ko je videl njegovo slavo in govoril o njem.

⁴² ¶ Vendar so tudi med visokimi vladarji mnogi verovali vanj, toda zaradi farizejev ga niso priznali, da ne bi bili izločeni iz sinagoge,

^{43 1} kajti bolj so ljubili hvalo ljudi kakor Božjo hvalo.

1. Jn 5,44

⁴⁴ ¶ Jezus je zaklical in rekel: »Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal.

⁴⁵ In kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal.

⁴⁶ Prišel sem, svetloba na svet, da kdorkoli veruje vame, ne bi ostal v temi.¹

1. Jn 3,19

⁴⁷ In če katerikoli človek sliši moje besede in ne veruje, ga ne sodim jaz, kajti nisem prišel, da svet sodim, temveč da svet rešim.¹

1. Jn 3,17

⁴⁸ Kdor zavrača mene in ne sprejema mojih besed, ima nekoga, ki ga sodi.¹ Beseda, ki sem jo govoril, ta ista ga bo sodila na poslednji dan.

1. Mr 16,16

⁴⁹ Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je dal zapoved, kaj naj rečem in kaj naj govorim.

⁵⁰ In jaz vem, da je njegova zapoved večno življenje. Karkoli torej govorim, govorim tako, celó kakor mi je rekel Oče.«