¹ Po teh stvareh je Jezus sebe učencem ponovno prikazal pri Tiberijskem morju in sebe je prikazal na ta način.

² Tam so bili skupaj Simon Peter in Tomaž, imenovan Dvojček in Natánael iz galilejske Kane in Zebedejeva sinova ter dva druga izmed njegovih učencev.

³ Simon Peter jim reče: »Grem na ribolov.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in takoj vstopili na ladjo, pa tisto noč niso ničesar ujeli.

⁴ Toda sedaj, ko je torej prišlo jutro, je na obali stal Jezus, toda učenci niso vedeli, da je bil Jezus.

⁵ Potem jim Jezus reče: »Otroci,¹ imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Ne.«

1. Otroci: ali, Gospodje.

⁶ In rekel jim je: »Vrzite mrežo na desno stran ladje in boste našli.« Zato so jo vrgli, pa je torej niso mogli izvleči zaradi množice rib.

⁷ Ta učenec, ki ga je Jezus ljubil, reče torej Petru: »Gospod je.« Takoj ko je Simon Peter slišal, da je bil to Gospod, si je k sebi opasal svoj ribiški plašč (kajti bil je nag)¹ in se vrgel v morje.

1. [nag: oblečen samo v spodnje perilo. (Vine's Expository Dictionary)]

⁸ Ostali učenci pa so prišli na majhni ladji; (kajti niso bili daleč od kopnega, temveč kot bi bilo dvesto komolcev) ter vlekli mrežo z ribami.

⁹ Takoj ko so prišli h kopnini, so tam zagledali žerjavico in na njej položeno ribo ter kruh.

¹⁰ Jezus jim reče: »Prinesite od rib, ki ste jih pravkar ujeli.«

¹¹ Simon Peter se je povzpel in potegnil mrežo, polno velikih rib, sto triinpetdeset, na kopno; in četudi jih je bilo vseh tako mnogo, se mreža vendarle ni strgala.

¹² Jezus jim reče: »Pridite in obedujte.« Nihče izmed učencev pa si ga ni drznil vprašati: »Kdo si?« ker so vedeli, da je bil Gospod.

¹³ Jezus potem pride in vzame kruh in jim ga daje ter prav tako ribo.

¹⁴ To je sedaj tretjič, da se je Jezus prikazal svojim učencem, potem ko je bil obujen od mrtvih.

¹⁵ ¶ Torej ko so obedovali, reče Jezus Simonu Petru: »Simon, Jonov sin, me ljubiš bolj kakor tile?« On mu reče: »Da Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta.«

¹⁶ Ponovno mu drugič reče: »Simon, Jonov sin, me ljubiš?« Rekel mu je: »Da Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce.«

¹⁷ Reče mu tretjič: »Simon, Jonov sin, me imaš rad?« Peter je bil užaloščen, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« In rekel mu je: »Gospod, ti veš vse stvari; ti veš, da te imam rad.« Jezus mu reče: »Hrani moje ovce.

¹⁸ Resnično, resnično, povem ti: ›Ko si bil mlad, si se opasoval in hodil, kamor si hotel, toda ko boš star, boš iztegnil svoji roki in drug te bo opasal in te vodil, kamor nočeš.‹«

¹⁹ To je govoril in s tem naznanil s kakšno smrtjo naj bi proslavil Boga. In ko je to povedal, mu reče: »Sledi mi.«

²⁰ Potem je Peter, ko se je obrnil okoli, videl slediti učenca,¹ ki ga je Jezus ljubil, ki je prav tako pri večerji slonel na njegovih prsih in rekel: »Gospod, kdo je tisti, ki te izdaja?«

1. Jn 13,23; Jn 20,2

²¹ Medtem ko ga je Peter gledal, reče Jezusu: »Gospod in kaj bo ta človek storil?«

²² Jezus mu reče: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti je to mar? Ti hodi za menoj.«

²³ Potem je šla ta beseda naokoli med brati, da naj ta učenec ne bi umrl, čeprav mu Jezus ni rekel: »Ne bo umrl,« temveč: »Če jaz hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti je to mar?«

²⁴ To je učenec, ki pričuje o teh stvareh in je napisal te stvari in mi vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

^{25 1} In obstaja tudi mnogo drugih stvari, ki jih je Jezus storil, katere, če bi jih vse zapisali, mislim, da celó sam svet ne bi mogel vsebovati knjig, ki bi bile napisane. Amen.

1. Jn 20,30