¹ Torej nek mož je bil bolan, po imenu Lazar, iz Betanije, mesta Marije in njene sestre Marte.

^{2 1} (Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z mazilom in je s svojimi lasmi obrisala njegova stopala, katere brat Lazar je bil bolan.)

1. Mt 26,7

³ Zato sta njegovi sestri poslali k njemu, rekoč: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.«

⁴ Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, temveč za Božjo slavo, da bo Božji Sin s tem lahko proslavljen.«

⁵ Torej Jezus je ljubil Marto in njeno sestro ter Lazarja.

⁶ Ko je torej slišal, da je bil bolan, je še dva dni ostal na istem kraju, kjer je bil.

⁷ Šele nató reče svojim učencem: »Ponovno pojdimo v Judejo.«

⁸ Njegovi učenci mu rečejo: »Učitelj, Judje so si nedavno prizadevali, da te kamnajo, ti pa greš ponovno tja?«

⁹ Jezus je odgovoril: »Ali ni v dnevu dvanajst ur? Če katerikoli človek hodi podnevi, se ne spotika, ker vidi svetlobo tega sveta.

¹⁰ Toda če človek hodi ponoči, se spotika, ker v njem ni svetlobe.«

¹¹ Te besede je rekel in nató jim reče: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga lahko zbudim iz spanja.«

¹² Tedaj so njegovi učenci rekli: »Gospod, če spi, bo okreval.«

¹³ Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, toda mislili so, da je govoril o počitku v spanju.

¹⁴ Tedaj jim je Jezus odkrito povedal: »Lazar je mrtev.

¹⁵ Zaradi vas pa sem vesel, da nisem bil tam, z namenom, da boste lahko verovali, vendar pojdimo k njemu.«

¹⁶ Tedaj je Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, rekel svojim součencem: »Naj gremo tudi mi, da bomo lahko umrli z njim.«

¹⁷ Potem ko je Jezus prišel, je odkril, da je že štiri dni ležal v grobu.

¹⁸ Torej Betanija je bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst dolžin brazd¹ proč

1. [petnajst dolžin brazd: to je okoli 3,2 km.]

¹⁹ in mnogi izmed Judov so prišli k Marti in Mariji, da ju tolažijo glede njunega brata.

²⁰ Potem je Marta, takoj ko je slišala, da je prihajal Jezus, odšla in ga srečala, toda Marija je še vedno sedela v hiši.

²¹ Tedaj je Marta rekla Jezusu: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.

²² Toda jaz vem, da celó sedaj, karkoli hočeš prositi od Boga, ti bo Bog to dal.«

²³ Jezus ji reče: »Tvoj brat bo ponovno vstal.«

²⁴ Marta mu reče:¹ »Vem, da bo ponovno vstal na vstajenje ob poslednjem dnevu.«

1. Lk 14,14; Jn 5,29

²⁵ § Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in¹ življenje. Kdor vame veruje, četudi bi bil mrtev, bo vendarle živel.

1. Jn 6,35

²⁶ In kdorkoli živi in veruje vame, ne bo nikoli umrl. Veruješ to?«

²⁷ Ona mu reče: »Da, Gospod. Verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki naj bi prišel na svet.«

²⁸ In ko je tako rekla, je šla svojo pot in na skrivnem poklicala svojo sestro Marijo, rekoč: »Učitelj je prišel in te kliče.«

²⁹ Brž ko je ona to zaslišala, je hitro vstala in prišla k njemu.

³⁰ Torej Jezus še ni prišel v mesto, temveč je bil na kraju, kjer ga je srečala Marta.

³¹ Ko so Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli Marijo, da je v naglici vstala in odšla ven, so ji potem sledili, rekoč: »H grobu gre, da bi tam jokala.«

³² Torej ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus in ga zagledala, je padla dol k njegovim stopalom in mu rekla: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.«

³³ Ko jo je Jezus torej videl jokajočo in jokajoče tudi Jude, ki so prišli z njo, je v duhu zastokal in bil¹ vznemirjen

1. bil…: gr. se vznemiril.

³⁴ ter rekel: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej.«

³⁵ Jezus se je zjokal.

³⁶ Tedaj so Judje rekli: »Glejte, kako ga je imel rad!«

³⁷ Nekateri izmed njih pa so rekli: »Mar ni mogel ta človek,¹ ki je slepemu odprl oči, storiti, da ta mož sploh ne bi umrl?«

1. Jn 9,6

³⁸ Jezus torej, v sebi ponovno stokajoč, pride h grobu. To je bila votlina in nanjo je bil položen kamen.

³⁹ Jezus je rekel: »Odstranite kamen proč.« Marta, sestra tega, ki je bil mrtev, mu reče: »Gospod, do sedaj že zaudarja, kajti mrtev je štiri dni.«

⁴⁰ Jezus ji reče: »Kaj ti nisem rekel, da če boš verovala, boš videla Božjo slavo?«

⁴¹ Tedaj so odstranili kamen z mesta, kamor je bil mrtvi položen. Jezus pa je povzdignil svoje oči in rekel: »Oče, hvala ti, da si me uslišal.

⁴² In vedel sem, da me ti vedno uslišiš, toda to sem rekel zaradi množice, ki stoji zraven, da bi lahko verovala, da si me ti poslal.«

⁴³ In ko je tako govoril, je z močnim glasom zaklical: »Lazar, pridi naprej.«

⁴⁴ In tisti, ki je bil mrtev, je prišel naprej, z rokami in nogami, povezanimi s pogrebnimi oblačili in njegov obraz je bil naokoli povezan s prtičem. Jezus jim reče: »Odvežite ga in ga pustite oditi.«

⁴⁵ Potem so mnogi izmed Judov, ki so prišli k Mariji in videli stvari, ki jih je Jezus storil, verovali vanj.

⁴⁶ Toda nekateri izmed njih so odšli po svojih poteh k farizejem in jim povedali, kakšne stvari je Jezus storil.

⁴⁷ ¶ Tedaj so visoki duhovniki in farizeji zbrali véliki zbor ter rekli: »Kaj [naj] storimo? Kajti ta človek dela mnoge čudeže.

⁴⁸ Če ga pustimo tako pri miru, bodo vsi ljudje verovali vanj in prišli bodo Rimljani in odvzeli tako naš prostor kakor narod.«

⁴⁹ In eden izmed njih, po imenu Kajfa, ki je bil to isto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi čisto nič ne veste,

^{50 1} niti ne preudarite, da je za nas koristno, da naj bi en človek umrl za ljudi, ne pa da propade celoten narod.«

1. Jn 18,14

⁵¹ To pa ni govoril [sam] od sebe, temveč ker je bil tisto leto véliki duhovnik, je prerokoval, da naj bi Jezus umrl za ta narod,

⁵² in ne samo za ta narod, temveč da naj bi tudi Božje otroke, ki so bili razkropljeni naokoli, skupaj zbral v enem.

⁵³ Torej so se od tega dne dalje skupaj posvetovali, da ga usmrtijo.

⁵⁴ Jezus torej med Judi ni več hodil javno, temveč je od tam odšel v deželo poleg divjine, v mesto, imenovano Efrájim in tam ostal s svojimi učenci.

⁵⁵ ¶ In blizu je bila judovska pasha in mnogi iz dežele so pred pasho odšli gor v Jeruzalem, da se očistijo.

⁵⁶ Medtem ko so stali v templju, so torej iskali Jezusa in med seboj govorili: »Kaj mislite, da ne bo prišel na praznik?«

⁵⁷ Torej tako visoki duhovniki kakor farizeji so izdali zapoved, da če katerikoli človek ve, kje bi bil, naj to pokaže, da bi ga lahko prijeli.