¹ Po¹ tem² je bil judovski praznik in Jezus je odšel gor v Jeruzalem.

1. 3 Mz 23,2; 5 Mz 16
2. [Leta Gospodovega 31.]

² Torej v Jeruzalemu je pri ovčjem¹ trgu bazen, ki se v hebrejskem jeziku imenuje Betésda in ima pet preddverij.

1. ovčjem…: ali, ovčjih vratih; [Ovčja velika vrata se sedaj imenujejo Levja vrata in vodijo v muslimansko četrt starega mesta v Jeruzalemu iz vzhodne strani.]

³ V teh leži velika množica nemočnih ljudi, slepih, šepavih in oslabelih, ki čakajo na gibanje vode.

⁴ Kajti angel je ob nekem času odšel dol v bazen in vzburkal vodo. Kdorkoli je potem prvi po vzburkanju vode stopil vanj, je bil ozdravljen, katerokoli bolezen je imel.

⁵ In tam je bil nek človek, ki je osemintrideset let imel šibkost.

⁶ Ko ga je Jezus videl ležati in je vedel, da je bil torej dolgo časa v tem stanju, mu reče: »Hočeš ozdraveti?«

⁷ Nemočen človek mu je odgovoril: »Gospod, ko je voda vzburkana, nimam nobenega človeka, da bi me dal v bazen, toda medtem ko prihajam, drug stopi dol pred menoj.«

⁸ Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi.«

⁹ In mož je bil takoj ozdravljen in vzel svojo posteljo ter hodil. Na isti dan pa je bil šabat.

¹⁰ ¶ Judje so torej rekli temu, ki je bil ozdravljen: »Šabatni dan je.¹ Zate ni zakonito, da nosiš svojo posteljo.«

1. Jer 17,22

¹¹ Odgovoril jim je: »Tisti, ki me je ozdravil, isti mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi.‹«

¹² Potem so ga vprašali: »Kateri človek je ta, ki ti je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi?‹«

¹³ Tisti pa, ki je bil ozdravljen, ni vedel kdo je bil ta, ker se je Jezus na skrivaj odstranil, [kajti] množica¹ je bila na tem kraju.

1. množica: ali, od množice, ki.

¹⁴ Kasneje ga Jezus najde v templju in mu reče: »Glej, ozdravljen si. Ne greši več, da ne bi prišla k tebi hujša stvar.«

¹⁵ Mož je odšel in Judom povedal, da je bil Jezus ta, ki ga je ozdravil.

¹⁶ § In zato so Judje preganjali Jezusa in si prizadevali, da ga ubijejo, ker je te stvari delal na šabatni dan.

¹⁷ ¶ Toda Jezus jim je odgovoril: »Moj Oče dela do zdaj in jaz delam.«

¹⁸ Zato so si Judje še bolj prizadevali, da ga ubijejo, ker ni samo prekršil šabata, temveč je tudi rekel, da je bil njegov Oče Bog in se izenačil z Bogom.

¹⁹ Tedaj je Jezus odgovoril in jim rekel: »Resnično, resnično, povem vam: ›Sin ne more ničesar storiti sam od sebe, temveč kar vidi delati Očeta, kajti katerekoli stvari dela on, te prav tako enako dela Sin.

²⁰ Kajti Oče ima Sina rad in mu kaže vse stvari, ki jih dela sam in pokazal mu bo večja dela kakor ta, da se boste lahko čudili.

²¹ Kajti kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja, točno tako Sin oživlja kogar hoče.

²² Kajti Oče ne sodi nobenega človeka, temveč je vso sodbo izročil Sinu,

²³ da bi vsi ljudje spoštovali Sina, tako kakor spoštujejo Očeta. Kdor ne spoštuje Sina, ne spoštuje Očeta, ki ga je poslal.‹

²⁴ Resnično, resnično, povem vam: ›Kdor sliši mojo besedo in veruje vanj, ki me je poslal, ima večno življenje in ne bo prišel v obsodbo, temveč je iz smrti prešel v življenje.‹

²⁵ Resnično, resnično, povem vam: ›Prihaja ura in je sedaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in tisti, ki ga zaslišijo, bodo živeli.

²⁶ Kajti kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal Sinu, da ima življenje v sebi,

²⁷ in dal mu je tudi oblast, da izvrši sodbo, ker je Sin človekov.‹

²⁸ Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas

²⁹ in bodo prišli naprej;¹ tisti, ki so delali dobro, k vstajenju življenja; tisti pa, ki so delali zlo, k vstajenju prekletstva.

1. Mt 25,46

³⁰ § Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti. Kakor slišim, sodim in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje lastne volje, temveč voljo Očeta, ki me je poslal.

³¹ Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično.¹

1. Jn 8,14

³² ¶ Drug je, ki prinaša pričevanje o meni in vem, da je pričevanje, s katerim pričuje o meni, resnično.¹

1. Mt 3,17

³³ Vi ste poslali k Janezu¹ in on pričuje za resnico.

1. Jn 1,7

³⁴ Toda jaz pričevanja ne sprejemam od človeka, toda te stvari govorim, da bi bili vi lahko rešeni.

³⁵ On je bil goreča in sijoča svetloba in vi ste se bili voljni nekaj časa veseliti v njegovi svetlobi.

³⁶ ¶ Toda jaz imam večje pričevanje kakor [to] od Janeza, kajti dela, ki mi jih je Oče dal, da jih dokončam, ista dela, ki jih jaz opravljam, pričujejo o meni, da me je poslal Oče.

³⁷ In sam Oče, ki me je poslal,¹ je prinesel pričevanje o meni. Vi niste nikoli slišali njegovega glasu,² niti videli njegovega videza.

1. Mt 3,17; Mt 17,5
2. 5 Mz 4,12

³⁸ In vi nimate njegove besede, ki bi ostajala v vas, kajti kogar je on poslal, njemu ne verujete.

³⁹ ¶ Preiskujete pisma, kajti v njih mislite, [da] imate večno življenje. To pa so ta, ki pričujejo o meni.

⁴⁰ In vi nočete priti k meni, da bi lahko imeli življenje.

⁴¹ Ne sprejemam časti od ljudi.

⁴² Toda poznam vas, da v sebi nimate Božje ljubezni.

⁴³ Prišel sem v imenu svojega Očeta in me ne sprejmete. Če bo kdo drug prišel v svojem lastnem imenu, ga boste sprejeli.

⁴⁴ Kako lahko verujete vi, ki sprejemate čast drug od drugega, pa ne iščete časti, ki prihaja samo od Boga?¹

1. Jn 12,43

⁴⁵ Ne mislite, da vas bom jaz tožil Očetu. Nekdo je, ki vas toži, celó Mojzes, v katerega zaupate.

⁴⁶ Kajti če bi verovali Mojzesu, bi verovali meni,¹ kajti pisal je o meni.

1. 1 Mz 3,15; 5 Mz 18,15

⁴⁷ Toda če ne verujete njegovim pisanjem, kako boste verovali mojim besedam?«