¹ § Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez,

² (čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci),

³ je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo.

⁴ Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo.

⁵ Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča,¹ ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.

1. 1 Mz 33,19; 1 Mz 48,22; Jn 24,23

⁶ Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak; bilo pa je okoli šeste ure.

⁷ Tja prihaja ženska iz Samarije, da zajame vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti.«

⁸ (Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.)

⁹ Potem mu ženska iz Samarije reče: »Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka.«

¹⁰ Jezus je odgovoril in ji rekel: »Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: ›Daj mi, da pijem,‹ bi prosila od njega in dal bi ti žive vode.«

¹¹ Ženska mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok. Od kod imaš potem to živo vodo?

¹² Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?«

¹³ Jezus je odgovoril in ji rekel: »Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen,

¹⁴ toda kdorkoli pije od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, temveč bo voda, ki mu jo bom jaz dal, postala v njem izvir vode, ki izvira v večno življenje.«

¹⁵ Ženska mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna niti ne bom hodila sèm zajemat.«

¹⁶ Jezus ji reče: »Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm.«

¹⁷ Ženska je odgovorila in rekla: »Nimam soproga.« Jezus ji je rekel: »To si dobro povedala: ›Nimam soproga,‹

¹⁸ kajti imela si pet soprogov in ta, ki ga imaš sedaj, ni tvoj soprog. To si iskreno povedala.«

¹⁹ Ženska mu reče: »Gospod, zaznavam, da si prerok.

²⁰ Naši očetje so oboževali na tej gori, vi pa pravite, da je¹ v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati.«

1. 5 Mz 12,5

²¹ Jezus ji reče: »Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori niti ne v Jeruzalemu.

²² Vi obožujete, česar ne poznate. Mi vemo kaj obožujemo, kajti rešitev duš je od Judov.

²³ Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici, kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo.

²⁴ Bog je Duh, tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici.«¹

1. 2 Kor 3,17

²⁵ Ženska mu reče: »Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo povedal vse stvari.«

²⁶ Jezus ji reče: »Jaz, ki ti govorim, sem ta.«

²⁷ ¶ Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko, vendarle noben človek ni rekel: ›Kaj iščeš?‹ ali: ›Zakaj govoriš z njo?‹

²⁸ Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem:

²⁹ »Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila. Ali ni to Kristus?«

³⁰ Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu.

³¹ ¶ Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: »Učitelj, jej.«

³² Vendar jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«

³³ Zato so učenci drug drugemu rekli: »Ali mu je katerikoli človek prinesel kaj za jesti?«

³⁴ Jezus jim reče: »Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo.

³⁵ Ali ne pravite: ›Še štiri mesece in potem prihaja žetev?‹ Glejte, povem vam: ›Povzdignite svoje oči in poglejte na polja,¹ kajti že so bela za žetev.‹

1. Mt 9,37

³⁶ In kdor žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje, da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje.

³⁷ In v tem je ta beseda resnična: ›Eden seje, drugi pa žanje.‹

³⁸ Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda. Drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore.«

³⁹ ¶ In mnogi izmed Samarijanov iz tega mesta so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: »Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila.«

⁴⁰ Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi. In ostal je tam dva dni.

⁴¹ In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede.

⁴² Ženski pa so rekli: »Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed, kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta zares Kristus, Odrešenik sveta.«

⁴³ ¶ ¹ Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo.

1. Mt 13,57

⁴⁴ Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja.

⁴⁵ Potem ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu, kajti tudi sami so odšli na praznik.

⁴⁶ Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano,¹ kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil nek visoki plemič,² čigar sin je bil bolan v Kafarnáumu.

1. Jn 2,1
2. visoki plemič: ali, dvorjan, ali, vladar.

⁴⁷ Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina, kajti ta je bil na točki smrti.

⁴⁸ Tedaj mu je Jezus rekel: »Razen če ne vidite znamenj in čudežev, ne boste verovali.«

⁴⁹ Visoki plemič mu reče: »Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre.«

⁵⁰ Jezus mu reče: »Pojdi svojo pot, tvoj sin živi.« In mož je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot.

⁵¹ Ko je torej šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: »Tvoj sin živi.«

⁵² Potem je od njih poizvedel uro, ko je začel okrevati. In oni so mu rekli: »Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila.«

⁵³ Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on sam in njegova celotna hiša.

⁵⁴ To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.