¹ Zatorej pustimo načela¹ Kristusovega nauka, nadaljujmo k popolnosti; in ne polagajmo ponovno temelja kesanja od mrtvih del in vere v Boga,

1. načela…: ali, besedo o začetku.

² nauka o krščevanjih in o polaganju rok in o vstajenju mrtvih ter o večni sodbi.

³ In to bomo storili, če Bog dovoli.

⁴ Kajti nemogoče je za tiste, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili nebeški dar in so postali soudeleženci Svetega Duha

⁵ in so okusili dobro Božjo besedo in moči sveta, ki pride,

⁶ če bodo odpadli, da se jih ponovno obnovi v kesanje, ker sami sebi na novo križajo Božjega Sina in ga izpostavljajo javni sramoti.

⁷ Kajti zemlja, ki posrka dež, ki pogosto pada nanjo in obrodi zelišča, primerna za tiste, ki¹ so jo obdelovali, prejema blagoslov od Boga.

1. ki…: ali, za katere.

⁸ Toda tista, ki rodi trnje in osat, je zavrnjena in je blizu prekletstva; katere konec je, da bo požgana.

⁹ Toda ljubljeni, mi smo glede vas prepričani o boljših stvareh in stvareh, ki spremljajo rešitev duš, čeprav tako govorimo.

¹⁰ Kajti Bog ni krivičen, da pozabi vaše delo in trud ljubezni, ki ste ga pokazali njegovemu imenu, ker ste služili svetim in še služite.

¹¹ In želimo, da vsak izmed vas do konca izkazuje isto vnemo k polni gotovosti upanja,

¹² da ne boste leni, temveč posnemovalci teh, ki zaradi vere in potrpežljivosti podedujejo obljube.

¹³ Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer večjem,

¹⁴ rekoč: »Zagotovo, z blagoslavljanjem te bom blagoslovil in z množenjem te bom pomnožil.«

¹⁵ § In tako je, potem ko je potrpežljivo vztrajal, dosegel obljubo.

¹⁶ Kajti ljudje resnično prisegajo pri večjem; in prisega za potrditev jim je konec vsega prepira.

¹⁷ V čemer je Bog, voljan dedičem obljube obilneje pokazati nespremenljivost svoje namere, to potrdil¹ s prisego;

1. potrdil…: gr. sam posredoval.

¹⁸ da imamo z dvema nespremenljivima izjavama, v katerih je bilo za Boga nemogoče lagati, lahko močno tolažbo mi, ki smo pobegnili zaradi zatočišča, da se oprimemo upanja, postavljenega pred nas;

¹⁹ katerega upanje imamo kakor sidro duše, tako gotovo kakor neomajno in ki vstopa v to notranjost zagrinjala;

²⁰ kamor je za nas vstopil predhodnik, celó Jezus, postavljen [za] vélikega duhovnika na veke po Melkízedekovem redu.